Se vas je že lotila spomladanska utrujenost? Ste brez volje, izčrpani, se ne morete zbrati, vas pestijo glavoboli, ste preobčutljivi, živčni, neodporni na stres, povrhu pa še napihnjeni, s slabo prebavo, morda zaprti? Le kaj se vas je lotilo?
Morda bi se morali, tako kot Jasmina v pogovoru z nutricionistko in holistično svetovalko Jeleno Dimitrijević, najprej vprašati: kaj pa, če je vzrok vseh težav, ki jih imate, v tem, da ste zakisani?
Zgoraj naštetim težavam lahko dodamo še spremembe na koži, laseh in nohtih, bolečine v mišicah in sklepih ter slabšo odpornost, poleg tega pa še številne avtoimunske bolezni (revmatoidni artritis, lupus, luskavica, težave s ščitnico, multipla skleroza, osteoporoza in celo rak). Vse to so lahko posledice zakisanosti telesa.
Za optimalno delovanje telesa je nujno ustrezno kislinsko-bazično ravnovesje njegovega notranjega okolja (izrazimo ga z vrednostjo pH*), saj so vsi bio- in elektrokemični procesi v njem odvisni od kislo-bazičnega ravnovesja v celicah in zunaj njih. Da lahko celice pravilno delujejo, da je izmenjava snovi skozi celično membrano pravilna (v celico vstopa voda s hranili in kisikom, iz nje pa se izločajo odpadne snovi oziroma presnovki), mora biti okolje rahlo bazično (pH od 7,1 do 7,5). Posamezni organi in deli telesa imajo različen pH. Tako je pH v želodcu zelo nizek (od 1,5 do 3,5), naravni pH vaginalne sluznice znaša od 3,8 do 4,5, koža večine odraslih oseb pa ima pH od 5 do 6. Zelo pomemben je pH krvi, ki mora znašati od 7,35 do 7,45. Telo bo vedno naredilo vse, da bo pH-vrednost krvi ostala natanko v teh okvirih, kar pomeni, da bo za to uporabilo minerale iz vitalnih organov in tkiv.
Naše telo najbolje deluje v rahlo alkalnem okolju
Toda kaj, ko smo v sodobnem svetu čedalje bolj zakisani. Ne samo, da smo izpostavljeni številnim dejavnikom iz okolja, ki vplivajo na zakisanost telesa, kot so sevanja, onesnaženost zraka in vode … K temu prispevajo tudi naše (ne)spopadanje s stresom in čustveni odzivi nanj (žalost, jeza, skrb, strah, pohlep), nezdravo prehranjevanje (sladkor, živila živalskega izvora, predelana, procesirana in osiromašena živila, hrana z nizko vsebnostjo mineralov in vitaminov, toksični prehrambni aditivi …), dehidriranost, premalo telesne vadbe, zlasti sproščenega gibanja v naravi, premalo spanja in/ali spanje, neskladno s cirkadianim ritmom … Vse to prispeva k razvoju kislega okolja, ki zelo ustreza patogenim organizmom in glivicam. V njem se lahko zelo razbohotijo, posledica tega pa je še večja zakisanost telesa. Dolgotrajna zakisanost telesa pa vodi v številne bolezni, vključno z rakom.
Nemški fiziolog Otto Heinrich Warburg je leta 1931 dobil Nobelovo nagrado za odkritje, da je rak pogosto posledica nefiziološkega življenjskega sloga (prehranjevanje s hrano, ki nas zakisa) in telesne nedejavnosti, ki povzročita nastajanje telesnega okolja, v katerem ni dovolj kisika. Če nam primanjkuje kisika, smo zakisani, če pa smo zakisani, nam bo primanjkovalo kisika. Dr. Warburg je ugotovil, da če celici odvzamemo samo 35 odstotkov kisika, se lahko v borih dveh dneh spremeni v rakavo. Študije so pokazale, da pri nekaterih rakavih bolnikih pH-vrednost znaša celo 4,5 ali manj, kar je kazalnik izrazito kislega okolja.
Redno razkisovanje je torej pomembna prvina za dosego dobrega počutja in trdnega zdravja. Nutricionisti poudarjajo, da je rak nekakšen obrambni mehanizem, ki ga celice uporabljajo za preživetje v kislem okolju brez prisotnosti kisika. Zato svetujejo, da je treba najprej poskrbeti za čim večji vnos alkalnih živil. Številna živila, na katera sploh ne pomislimo, v resnici ustvarjajo kislo pH-vrednost telesa. Optimalno bi bilo, če bi bilo alkalne/bazične prehrane od 60 do 70 odstotkov. Iz prehrane je koristno izključiti živila, ki v telesu delujejo kislotvorno.
Ker je včasih težko izpeljati tolikšno spremembo prehranjevanja, je eden od načinov, kako hitro doseči večjo bazičnost, vnos alkalnih rudnin. Pri tem moramo vedeti, da ne obstaja čaroben mineral, s katerim bi to dosegli. Še več, pretirano uživanje kalcija lahko poškoduje črevesno floro – posledično bomo še slabše presnavljali koristne alkalne rudnine. Zavedati se moramo tudi tega, da ima večina sinteznih prehranskih dodatkov zelo slab izkoristek, povrhu pa še slabo lastnost, da se nalagajo tam, kjer si jih ne želimo (npr. nalaganje kalcija v mehkih tkivih). Najvarnejše je uživati celoten kompleks mineralov v sledeh v koloidni obliki. Takšne komplekse pridobivajo iz rastlin ali neposredno iz globokomorskih virov.
Če je problem zakisanost …
Kako se lotimo problema? Kako ugotovimo, ali smo zakisani, koliko smo zakisani in kako se najbolje razkisati? Najenostavnejši način, kako ugotoviti, ali smo zakisani, je najmanj petdnevno merjenje pH-vrednosti urina.
Če ugotovimo, da smo zakisani, je treba namenjati prednost živilom rastlinskega izvora: sadju, zelenjavi in kalčkom, po možnosti ekološko in čim bolj lokalno pridelanim. Uporabljajte nepredelana žita (predvsem proso, amarant in kvinojo, ki telesa ne zakisajo), stročnice ter nekaj malega oreščkov (predvsem mandlje) in semen. Polnovredna rastlinska prehrana z veliko svežih živil, zelene listnate zelenjave in že omenjenih živil vam bo pomagala ohranjati optimalno zdravje in se lažje razkisati. Pri izboru vam bosta v pomoč seznam živil in razlaga, kako delujejo, o čemer si lahko kaj več preberete tukaj.
Živila živalskega izvora (mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, jajca, ribe), sladkor, kava, alkohol ter Izbriši procesirana živila nas zelo zakisajo.
Seveda še tako bazična hrana ne bo delovala čudežno, če ne bomo pili dovolj kakovostne vode, če ne bomo zmanjšali stresnih obremenitev (močan stresor za telo je lahko tudi pretirana športna dejavnost!), če ne bomo spali dovolj in ob pravem času in če se tudi nasploh ne bomo umirili.
Vas zanima več? Preberite tudi prispevek Spomladanska utrujenost ali utrujenost jeter?.
