Resnice in zmote o CBD

close up of Doctor holding CDB bottle

Rastlina konoplja obstaja na našem planetu več deset milijonov let dlje kot človek, predvidoma se je pojavila skupaj z drugimi rastlinami v obdobju oligocena. Človek jo je dokaj hitro spoznal in prepoznal njeno uporabnost ter jo skozi zgodovino uporabljal za različne namene širom sveta. Danes velja za eno najbolje preučenih rastlin na svetu.

V zadnjem času se v medijih oziroma širši, kot tudi strokovni javnosti, veliko razpravlja o CBD-ju, o njegovih možnih učinkih ter o varnosti uporabe v hrani in tudi kozmetiki. Januarja 2019 so bili namreč kanabinoidi, vključno z naravnimi ekstrakti CBD, na evropski ravni opredeljeni kot nova hrana (novel food). V to kategorijo spada hrana oziroma prehranski dodatek, ki se ni uporabljal pred 15. majem 1997. Izkazati je potrebno zgodovino varne rabe živila, preden se tovrstni izdelki dajo na trg v EU. Države članice so se implementacije tega lotile na različne načine, Slovenija (pre)strogo, z inšpekcijskimi pregledi z namenom prepovedi oziroma odstranitve izdelkov z naravnim CBD-jem, pri čemer so aktivnosti z živilskega razširili še na kozmetično področje, pri katerem pa se v povezavi z (nepsihoaktivnimi) naravnimi izvlečki CBD sklicujejo celo na Mednarodno konvencijo o prepovedanih drogah iz 1961.

Reševanje problematike terja razumen pristop, ki bo v dobrobit slovenskih uporabnikov in industrije (ločiti “zrno od plevela”), ne pa dodatno vsesplošno prilivanje olja na ogenj, kot je to bilo povzročeno z nekaterimi izjavami predstavnikov javnih zdravstvenih ustanov, da se del CBD-ja po zaužitju v telesu spremeni v THC, da imamo več primerov zastrupitev s CBD-jem, da CBD-kapljice ne bodo pomagale nobenim bolnikom, da ni nobenih prepričljivih dokazov, da bi to kakorkoli koristilo ipd.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ob teh izjavah povsem prezrta: junija 2018 je na podlagi znanstvenih izsledkov objavila poročilo »Cannabidiol (CBD) Critical Review Report«, v katerem je zapisala, da ni dokazov, da bi oralna uporaba CBD-ja pri ljudeh povzročila klinično pomembne THC-ju lastne subjektivne ali fiziološke učinke ali zaznavne koncentracije THC-ja ali njegovih presnovkov v plazmi. CBD je ovrednotila kot substanco, ki se splošno dobro prenaša in ima dober varnostni profil. Januarja 2019 je Združenim narodom (OZN) podala priporočilo, da CBD-izdelki z največ 0,2 % Delta-9-THC niso podvrženi mednarodnemu nadzoru – iz nadzora so izrecno izključeni, ker pri njihovi rabi ni nobenega relevantnega tveganja za javno zdravje. In da, CBD JE uporaben in se že uradno uporablja v medicini, tudi v Sloveniji.

Trditve, da nimamo dokazane dolgoletne varne uporabe, kljub temu da vemo, da so to rastlino uporabljale vse civilizacije, ki so pustile pisne dokaze in da ta rastlina na našem planetu obstaja več kot 30 milijonov let dlje kot človek, nam da misliti. Dejstvo je, da je nujna regulacija trga s hrano in prehranskimi dodatki, ki vsebujejo kanabinoide, ker je v trenutni poplavi domačih in tujih proizvodov težko ločiti zrno od plevela in najti produkt, ki bo res blagodejen za naše zdravje. Znanost je že postregla s kopico navdušujočih raziskav in obeti uporabe kanabinoidov za podporo zdravju ali celo povrnitvi zdravja so dobri. Velikokrat pa se tudi izkoriščajo v promocijske namene tako na belem kot na črnem trgu, kar zagotovo ni pacientom v prid. Dodatno zmedo na že tako kompleksnem področju pa povzročajo izjave strokovnjakov, kot denimo, da se CBD v telesu lahko pretvori v THC in je zato nevaren. Dejstvo je, da je reakcija pretvorbe CBD v THC znana že zelo dolgo, je zelo preprosta reakcija v organski kemiji, vendar v pogojih, ki jih v našem telesu ni, jih pa zlahka zagotovimo v laboratoriju.

Na to temo je Mednarodni inštitut za kanabinoide ICANNA podal tudi izjavo za javnost, s katero želi javnosti in političnim odločevalcem ponuditi relevantne in znanstveno podprte informacije o kanabidiolu.

 

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj