Veliko se nas že veseli pomladi, da nas bodo lahko božali sončni žarki, sprehode na svežem zraku pa nam bo popestril vonj po dišečem gozdu ter pogled na zelene travnike, cvetoče češnje, jablane in cvetlice. Pa vendar ne bodo vsi mogli uživati v vsem, kar nam ponuja narava – vse več je namreč ljudi, ki zaradi sezonskih alergij pomlad doživljajo povsem drugače. S težavami sezonskih alergij se srečuje kar četrtina ljudi, nekateri viri pa omenjajo, da sezonska alergija vsaj enkrat v življenju predstavlja težavo kar vsaki drugi osebi.
Kakšne rešitve obstajajo za omenjene težave v biološki medicini?
Pogled biološke medicine na sezonske alergije je drugačen od klasičnih pristopov. Biološka medicina razume, da se v ozadju izražanja sezonskih alergij najpogosteje skriva primarna alergija ali intoleranca na določena živila, ki pa je posamezniki pogosto niti ne prepoznajo. A alergija ali intoleranca na določeno živilo se sproži, kadar zaradi stanjšane in poškodovane sluznice črevesna stena ne deluje optimalno. Vzrok za ta pojav je običajno porušeno ravnotežje mikroorganizmov v črevesni mikrobioti, ki ga imenujemo disbioza.
Čeprav se v sistemu biološke medicine ne zdravi diagnoze, temveč posameznika, obstajajo splošne smernice, ki lahko pomagajo k boljšemu zdravju širši populaciji. Rešitve so celostne, zajemajo pa obnovo črevesne mikrobiote, regeneracijo črevesne stene, zmanjšanje vnetij, krepitev imunskega sistema in zdrav življenjski slog.
1. Uravnoteženje črevesne mikrobiote
Že Hipokrat je dejal, da vse bolezni izhajajo iz črevesja. Si lahko zamišljate, da v našem črevesju prebiva do dva kilograma raznovrstnih mikroorganizmov – bakterij, virusov, gliv, ki tvorijo črevseno mikrobioto? Kadar črevesna mikrobiota ni uravnotežena, je tudi nastajanje histamina večje in posledično se pojavlja več alergijskih reakcij. Mikrobiota se uravnoteži z uživanjem večstopenjsko fermentiranih napitkov, ki vsebujejo več deset različnih vrst dobrodejnih efektivnih mikroorganizmov (EM). Poleg se uživajo še naravne maščobne kisline omega-3 v obliki trigliceridov, kar vpliva še na modulacijo komensalnega dela mikrobiote. Komensalni (nevtralni) mikroorganizni so tisti, ki pozitivno vplivajo na stanje v črevesju, kadar je tudi delež blagodejnih bakterij optimalen. V primeru, da dobrodejnih bakterij v črevesju ni dovolj, se tudi delovanje nevtralnih mikroorganizmov lahko razvije v patogeno dejavnost. Črevesna mikrobiota botruje tudi pomanjkanju določenih mineralov, ki jih je iz tega razloga smiselno dodajati k prehrani. To so predvsem magnezij, kalcij, selen in cink.
2. Sprememba prehrane
Če živila, ki povzročajo sezonske alergije, niso poznana, je smiselno za obdobje vsaj 3–6 tednov iz prehrane izločiti vse, kar vsebuje kravje mleko, pšenico in rafiniran sladkor. Priporočljivo je uživati čim več sveže sezonske zelenjave, veliko vlaknin, fermentiranih živil in maščobnih kislin omega-3 ter piti zadostno količino vode in zeliščnih čajev.
3. Dodatna podpora črevesni steni in imunskemu sistemu
Ob previsoki prepustnosti črevesne stene v naš krvni obtok preidejo tudi večji delci neprebavljene hrane, proteinov in toksinov iz črevesja, ki poleg alergij v telesu sprožajo tudi vnetja. Ta so razlog za pojav mnogih kroničnih bolezni, ki dandanes pestijo razviti del sveta.
Dodatno podporo črevesni steni in s tem imunskemu sistemu telesu nudimo z izbranimi biorazpoložljivimi polifenoli, kot so kurkumin, kvercetin in resveratrol, ter biodostopnimi vitamini, kot so A, C, E in D.
Obstaja velika verjetnost, da bo upoštevanje teh priporočil marsikoga rešilo iz začaranega kroga alergij. Praktične izkušnje kažejo, da vsaj 80 % ljudem, ki se odločijo za tovrsten celovit pristop in pri njem vztrajajo vsaj 9 tednov, ta prinese bistvene pozitivne spremembe. Slednje se lahko pojavijo že zelo hitro, a to ne pomeni, da se lahko takoj vrnete nazaj k običajnemu življenjskemu stilu. Vzroki za izražanje težav so se kopičili dlje časa, zato olajšanje ne pomeni, da jih ni več, temveč le, da smo spravili njihovo gladino nazaj pod rob. Še nekaj časa je potrebno vztrajati za dolgotrajne rezultate.
Večja nagnjenost k alergijskim reakcijam obstaja tudi v primerih, ko je v telesu premalo maščobnih kislin omega-3 in obenem preveč maščobnih kislin omega-6, kar je v zadnjih desetletjih dokaj običajno za razviti del sveta. Neprimerno razmerje omega-3 in omega-6 povečuje verjetnost alergijskih odzivov. Naj omenim študije, ki preučujejo vpliv uživanja omega-3 v času nosečnosti na zdravje dojenčkov. Rezultati so pokazali, da uživanje ribjega olja z višjimi odmerki maščobnih kislin omega-3, EPK in DHK, lahko zmanjša preobčutljivost na običajne alergene v živilih in pojav atopičnega dermatitisa v prvem letu življenja, z možnostjo, da učinek delovanja sega vse do obdobja adolescence*. Obenem so bili zmanjšani tudi pojavi astme in drugih vrst oteženega dihanja.
*Elizabeth A. Miles et al.: Can Early Omega-3 Fatty Acid Exposure Reduce Risk of Childhood Allergic Disease? (2017)
Še več o alergijah najdete v prispevkih:
A. Vogel o alergijah
Alergije – kdo tu ni normalen?
