Konoplja, na pomoč!

Kako nam konoplja oz. konopljini kanabinoidi, semena, beljakovine, vlakna … lahko pomagajo prebroditi kaos današnjih dni in kreirati kakovosten jutri?

Mnogim je že zelo jasno, v kakšno prihodnost gremo. Verjamem, da tudi vam, ki berete te vrstice. Samooskrba na vseh področjih (prehrana, zdravje, obleka, gradnja …) bo zelo hitro postala neprecenljiva vrednost v očeh ozaveščenih ljudi z dobrimi nameni. Pa osvežimo, kje vse nas konoplja lahko podpre in videli boste, da je niso zaman poimenovali sveta rastlina.

Zlasti naše mlade generacije ne vedo, da so konopljo v različne namene uporabljali že več tisočletij nazaj. Človek naj bi jo odkril pred 15.000 leti! Najstarejša poznana tkanina je bila izdelana iz konoplje in to 8.000 let pr. n. št. V preteklosti smo imeli celo vojne zaradi konoplje. Napoleon je leta 1812 napadel Rusijo zaradi njihove konoplje. Skratka, konopljo so od pradavnine uporabljali domala po vsem svetu. Med velikimi proizvajalkami konoplje je bila tudi naša Jugoslavija, pa Madžarska …

V obdobju od leta 1.000 pr. n. št. pa do 1883. leta n. št. je bila konoplja celo največji kmetijski pridelek na svetu in obenem tudi najpomembnejša surovina za proizvodnjo na tisoče različnih izdelkov – uporabljali so jo za papir, vrvi, tkanino, kot gradbeni material, olje za svetilke, hrano, zdravilo za ljudi in živali itd. Približno 200 let so z njo lahko celo plačevali davke. Konoplja je bila med letoma 1631 in 1800 legalno plačilno sredstvo, saj so s tem kmete spodbujali k še večjemu gojenju. Več ameriških držav je celo uzakonilo gojenje konoplje. Prvi tak zakon, ki je kmetom narekoval, da morajo gojiti konopljo, je nastal že leta 1619 v Virginiji. Še več, tisti, ki so v času pomanjkanja konoplje na trgu, nasprotovali njenemu gojenju, so bili kaznovani z zaporom!

Ob vsem, kar nam konoplja daje, pa je to tudi eden najpomembnejših obnovljivih in čistih virov na Zemlji. Je hitro rastoča rastlina in nezahtevna glede tal – raste povsod. Pleveli je ne motijo, saj jih sama zatre. Obenem čisti zastrupljeno zemljo, jo rahlja in obogati. Ni občutljiva na insekte, torej ne potrebuje vrste toksičnih kemikalij za rast, niti kasneje za predelavo v različne produkte. Daje obilje kisika …

Znanstveniki danes ocenjujejo, da če bi obnovili uporabo konoplje po svetu, bi lahko rešili naš planet in populacijo pred fosilnimi gorivi, njihovimi škodljivimi derivati in vsesplošnim onesnaževanjem.

Kaj se je zgodilo, da smo se tako koristne in na vsakem koraku uporabne rastline začeli bati in jo preganjati, si lahko preberete v knjigi Jacka Hererja. Podobno, kot danes doživljamo vsiljevanje problema in ponujanje samo ene rešitve, se je tudi v preteklosti preko sistema uveljavila zgodba problema in ponujene rešitve na škodo konoplje. Z manipulacijo in lažmi so tako leta 1937 dosegli prepoved konoplje. Koristi od prepovedi so seveda imele le konoplji konkurenčne industrije, ljudje, živali in planet pač ne.

Konopljina vlakna (oz. njena stebla)

Ko so naši dedki in babice pomrli, se je z njimi izgubila tudi resnica, zakaj se je v preteklosti zgodila prepoved gojenja konoplje. Na žalost je med pomembnimi razlogi tudi dejstvo, da se iz njenih vlaken lahko naredi marsikaj uporabnega. In ne mislim le na vrvi, tekstil, papir ali danes vse bolj cenjen gradbeni material za hiše, ampak na dejstvo, da njena vlakna lahko uporabimo celo za izdelavo avta. Torej, prepovedana je bila, ker je med drugim predstavljala resno konkurenco zlasti industriji, ki je predelovala nafto v različne snovi, za katere danes vemo, da so močno toksične, in od katerih se planet še stoletja ne bo očistil (najlon, plastika ipd.). Tudi bombažna industrija se je rešila resnega konkurenta. Povečanje proizvodnje bombaža je prineslo veliko onesnaževanja s kemikalijami (pesticidi …) in mnogo drugega zla. Od vseh kemikalij, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, naj bi jih kar 50 % bilo namenjenih pridobivanju bombaža. Zaživela pa je tudi umazana proizvodnja papirja iz lesa. 90 % papirja je bilo do prepovedi izdelanega iz konoplje. Nato je ta delež hitro zamenjal papir iz lesa. S tem se je dodatno povečalo onesnaževanje, saj je pridobivanje papirja iz lesa 7-krat bolj umazano. S krčenjem gozdov pa se med drugim uničuje tudi življenjski prostor mnogim živalim in rastlinam. Vsega tega ne bi bilo, če bi še vedno za papir uporabljali konopljo. Pri čemer je papir iz konoplje tudi od 50- do 100-krat bolj obstojen kot tisti iz lesa!

Tisti, ki nam žugajo, kako moramo skrbeti za zdravje planeta, dejansko zanj najmanj storijo in le upamo lahko, da bo zavest ljudi vse močnejša, da bomo nadaljnje uničevanje narave in nas samih preprečili tudi z vse večjo uporabo konopljinih izdelkov.

Konopljini cvetovi, semena, olje, beljakovine

Znano je, kako koristne so maščobe omega-3, ki jih vsebuje olje semen konoplje. Ker protivnetne maščobe omega-3 v telesu vzdržujejo protiutež vnetnim maščobam omega-6, lahko njihov upad povzroči mnoge zdravstvene težave. Naturopati vedo, da imajo mnogi bolniki načeto ravnovesje telesnih maščob. To dokazuje tudi raziskava, ki opozarja, da pomanjkanje omega-3 in presežek omega-6 v prehrani lahko vodi v različna obolenja, vključno z rakom, srčno žilnimi, vnetnimi in avtoimunimi obolenji.

Prav tako vemo, da je sestava konopljinih beljakovin idealna za prehrano človeka. Vsebuje nabor vseh potrebnih aminokislin za npr. obnovo mišic, regulacijo živčnega sistema in možganskih funkcij. Je torej odličen nadomestek živalskim beljakovinam.

Mnogi vedo, kako blagodejno je pitje čaja konopljinih cvetov ali aromaterapija z eteričnim oljem konoplje. Pa vendar to ni dovolj, da bi oblasti v korist prehranske samooskrbe in zdravja prebivalstva, sprostile uporabo industrijske konoplje na domačih njivah in vrtovih. Kakšna so pravila za gojenje industrijske konoplje za potrebe pridobivanja čajev, semen, olja, konopljinih beljakovin in moke, si lahko ogledate v Pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (UL RS, št. 40/11, 36/15, 33/18).

Konopljini kanabinoidi CBD, CBG …

Čeprav kanabinoidov (zdravilnih učinkovin iz cvetov konoplje) v času zgodovinskega razcveta konoplje niso poznali, pa so to rastlino s pridom uporabljali za terapije različnih težav in v vseh starostnih obdobjih. Njeni listi in cvetni vršički (marihuana) so bili, odvisno od kulture, prvo, drugo ali tretje najpomembnejše in najbolj uporabljano zdravilo za dve tretjini ljudi na svetu vsaj 3000 let, vse do preloma 20. stoletja. V obdobju med letoma 1842 in 1890, ko je bila konoplja pri zdravnikih številka ena po predpisovanju za zdravljenje, ni bil zabeležen niti en smrtni primer zaradi njene uporabe, prav tako ne stranski učinki, kot so mentalne motnje. Pa kljub vsemu so jo uspeli z nesramno prevaro, da je to ena najbolj nevarnih drog, prepovedati. Kdo je v terapijah obolenj zasedel njeno mesto, ni težko ugotoviti.

Redko v eni rastlini najdemo takšno moč podpore našemu telesu, kot je to pri konoplji. Če od vseh njenih zdravilnih učinkovin vzamemo samo kanabinoide, je že uporaba teh ohranjanju ravnovesja telesa v ogromno pomoč. Podpirajo namreč dobro delovanje ključnega sistema vseh sistemov našega telesa – endokanabinoidnega sistema. Zanj vemo, da ob pojavu neravnovesja telesa in duha (nespečnost, zastrupitev, vnetje, psihični stres, rak …) na svojstven način regulira delovanje ostalih telesnih sistemov, da se porušeno ravnovesje ponovno vzpostavi. Vsi konopljini kanabinoidi pa na naše telo ne delujejo povsem enako. Npr., eni nas učinkoviteje podpirajo, ko se spopadamo s trdovratno nespečnostjo (npr. CBG ali kombinacija CBD+CBG), drugi močneje podpirajo telo v borbi z rakom (npr. THC ali različna razmerja THC in CBD), tretji odlično podpirajo telo pri zaščiti in regeneraciji živčevja in možganov (npr. CBD) itd. Slednji je še posebej priljubljen za vsesplošno podporo telesa in obvladovanje vsakodnevnih stresnih situacij.

Za občutek, kaj vse nam ponuja zgolj en konopljin kanabinoid, povzemam potenciale kanabinoida CBD:

  • krepi in uravnoveša imunski sistem ter krepi in aktivira samozdravilne sposobnosti telesa,
  • preprečuje in blaži vnetja,
  • izboljša potek respiratornih obolenj,
  • je antibakterijski (uničuje in zavira rast bakterij),
  • je antianalgetičen (lajša bolečine),
  • je antidepresiv (sprošča, pomirja celoten organizem),
  • je antioksidant (bori se z nevrodegenerativnimi boleznimi),
  • je nevrozaščitnik (varuje živčni sistem pred degeneracijo),
  • je antispazmodik (sprošča krče v mišicah),
  • je antidiabetik (znižuje raven sladkorja v krvi),
  • je protiproliferacijski (zavira rast tumorjev in rakavih celic),
  • je kostni stimulant (spodbuja rast kosti),
  • je antiepileptik (zavira napade in krče),
  • vzpostavlja uravnoteženo stanje duha, daje voljo do življenja.

Za učinkovitega pa se je izkazal tudi v terapiji covid obolenj. Februarja 2021 nas je razveselila novica, da so CBD uspešno uporabljali za težje covid bolnike v bolnišnici v Celovcu. Ti so si hitreje opomogli in niso imeli hujših zapletov, saj je CBD zmanjšal vnetja in preprečil poškodbe pljuč in možganov.

Izkušnje ambasadorke varne in smotrne uporabe konoplje, dr. Tanje Bagar, kažejo, da je dobra podpora ob tovrstnih obolenjih 100 mg CBD na dan.

O pozitivnem delovanju CBD ob obolenju dihal pa priča tudi nedavna študija dr. Melamedea. Ta je pokazala, da lahko CBD pomaga pri okrevanju pljuč zaradi močnega vnetja ali citokinske nevihte ter obnovi bolj zdravo raven kisika v krvi. Podrobnosti raziskave: terapija s CBD je pri miših znižala raven citokinov in interlevkinov, raven kisika se je zvišala, temperatura se je znižala. Poleg tega so podrobnejše analize pljuč pokazale, da so bile strukturne poškodbe pljuč, kot so prekomerno zaraščanje, brazgotinjenje in otekanje, popolnoma ali delno razrešene po uporabi CBD.

Raziskave o učinkovitosti konopljinih zdravilnih učinkovin so številne, seveda pa se to ne obeša ne veliki zvon, z razlogom.


Adriana Dolinar, dr. vet. med., je predsednica Združenja za obuditev celostnega človeka in zunanja sodelavka informacijskega središča Zazdravje.net.

Prejšnji članekZačimbe proti tesnobi
Naslednji članekFermentirana semena kapucink

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj