Heroji leta 2021

V navadi je, da ob koncu leta nagrajujemo najboljše športnike in umetnike. Da smo ob koncu letošnjega leta še vedno živi in zdravi, pa bi se morali zahvaliti še vsem nevidnim mikroorganizmom in mikrohranilom, ki nas ščitijo iz dneva v dan.

Alopatska medicina tekmuje z »registriranjem« novih sindromov, virusov in genskih okvar, tem pa sledijo tudi nova patentirana zdravila. To najbolje vidimo na primeru zdajšnje pandemije. Trenutno je glavna tema novi sev, za katerega bomo iskali nove rešitve. Medtem ko jih bomo proizvajali, patentirali, in distribuirali, bo isti virus še desetkrat spremenil svojo strategijo. Bi morali tudi mi spremeniti strategijo, če je več kot očitno, da hitrosti prilagajanja narave ne moremo prehiteti?

Celostna medicina išče skupni imenovalec različnih simptomov, zato jih lahko uspešnejše obvladuje, in to veliko cenejše ter brez neželenih učinkov. To je najrazvidnejše pri iskanju rešitev za različne kronične bolezni in stanja brez jasno postavljenih diagnoz. Dr. Rau, strokovni vodja švicarske klinike Paracelsus, je na seminarju v Ljubljani povedal, da gre na Zahodu kar 60 odstotkov stroškov zdravljenja za tako imenovane nedefinirane bolezni, med katere spadajo nejasni avtoimunski pojavi, nevrološki zapleti, izgorelost, kronična vnetja …

Če vemo da večina naših zdravstvenih težav nastane zaradi povečanega oksidativnega stresa, zastrupljenosti, zakisanosti, porušenega mikrobioma in pomanjkanja pomembnih mikrohranil, nas ne sme presenetiti, da lahko z nekaj preprostimi ukrepi že v kratkem času občutno dvignemo raven delovanja svojega telesa.

Povsem enako velja za najnovejši virus. Ne moremo predvideti, kakšno novo seme bo zaneslo v naše telo, lahko pa pomembno vplivamo na to, na kakšna tla bo padlo. Zakaj šele po dveh letih pandemije, ko v bolnišnicah ni več prostora za sprejem novih bolnikov, medicinsko osebje začenja ljudem deliti napotke, kaj naj počnejo od okužbe do pojava simptomov, da se bodo izognili zapletom? Dve leti se je edini napotek glasil: »Pojdite domov, in če bo hudo, znova pridite.« Zdaj pacienti (vsaj v nekaterih bolnišnicah) naposled dobijo priporočilo, naj uživajo vitamina D in C, cink, magnezij, tople čaje … in se izogibajo vrsti živil, o katerih že dolgo vemo, da sabotirajo imunski sistem.

Zakaj nas v informativnih poročilih ne seznanjajo, kako bi se morali prehranjevati in kakšna prehranska dopolnila bodo najbolje podprla naš imunski sistem? Za ceno nekaj opravljenih testov bi lahko vsem prebivalcem priskrbeli nekaj koristnih prehranskih dopolnil, ki bi povečala njihove možnosti, da ostanejo zdravi, s čimer bi razbremenili tudi zdravstveni sistem – tako pa ves čas le ugotavljajo, ali so okuženi ali ne.

Če bi šlo v resnici za zdravje, bi pričakovali, da bodo naši strokovnjaki namesto prikazovanja krivulj predvidene rasti okužb ljudem vsak dan ponovili, kako lahko z več gibanja, zadostno hidracijo ter z vnašanjem vitaminov C in D3, magnezija, cinka in naravnih antioksidantov izmojstrijo svoj imunski sistem in tako sploščijo krivulje.

Namesto tega najbolj zdrave ljudi, ki so kljub vsem tveganjem ostali zdravi ali pa so virus zlahka premagali, stigmatizirajo kot krivce za vse, kar se dogaja v družbi, ki je očitno bolna na več ravneh.

Če pokukate v naš arhiv tiskanih novic, boste tudi sami ugotovili da že šestnajst let pridigamo o enakih rešitvah. Kdor misli, da za vsako novo težavo potrebujemo novo rešitev, se moti.

Vse skupaj spominja na šalo, v kateri novopečeni študent medicine pride v knjigarno po anatomski atlas. Ko mu jo knjigarnar ponudi, študent ugotovi, da gre za deset let staro izdajo.
»Nimate nič bolj svežega?« vpraša študent.
»Mladenič, v tem času človeku ni zrasla nobena nova mišica ali kost,« odvrne knjigarnar.

Tako je tudi z naravnimi rešitvami, ki vam jih poskušamo približati v vseh teh letih. Spoznanja o tem, kaj telo potrebuje, se ne spreminjajo. Telo ves čas potrebuje ravnovesje, hranila, gibanje, vodo in zrak. Spreminjajo se le tehnologije pridelave in predelave, ki dandanes omogočajo boljše metode ekstrakcije, fermentiranja in pakiranja nekaterih snovi.

Če bi delali izbor za »naj-« prehranska dopolnila leta 2021, pri čemer nimamo v mislih njihove lepote, temveč koristi za številne ljudi, ki so ob njihovi pomoči ohranili zdravje, bi na odru za zmagovalce stali: vitamin D3, fermentirani probiotični pripravki, magnezij in učinkoviti antioksidanti.

Prva linija obrambe – krepitev mikrobioma

Kot ste verjetno že neštetokrat slišali, se prva linija naše obrambe skriva v črevesju. Če v njem že divja državljanska vojna in imamo odprta številna žarišča, imajo patogeni lahko delo. Če so sluznice nepoškodovane, množice koristnih mikroorganizmov pa patogenom tudi fizično preprečujejo, da bi se približali sluznicam, je za varnost odlično poskrbljeno. Tudi na tem področju se naša znanja iz dneva v dan poglabljajo. Vsi, ki berete naše novice, verjetno že veste, da sevov koristnih mikroorganizmov ne velja poznati le po imenu, temveč tudi po priimku, registrskih številkah in količini.

V zadnjem času se krepi spoznanje, da so za harmonično delovanje mikrobioma pomembni tudi manj znani sevi, ki opravljajo nepogrešljive in pogosto spregledane naloge. Zato en sam »zvezdniški« sev, naj prinaša še toliko koristi, ne more nadomestiti celotnega simfoničnega orkestra, ki ga potrebujete. Prav zato večina terapevtov, ki jih občasno povprašamo po izkušnjah, priporoča fermentirane oblike probiotičnih pripravkov (najbolje je, če gre za večkrat fermentirane) ter uživanje čim širšega nabora koristnih efektivnih mikroorganizmov. Tem naj sledi tudi čim več domačih fermentacij (zelja, repe, kolerabe, sirotke …), s katerimi hitreje dosežemo potrebno pestrost in uglašenost mikrobioma.

Druga linija obrambe – obramba tkiv

Kot beremo, se večina zapletov zaradi novega virusa (in tudi zaradi cepljenja) vrti okrog strdkov ter vnetij ožilja in srčne mišice. Veliko ljudi že obvlada učinkovite naravne snovi, s katerimi je mogoče poskrbeti za boljšo kondicijo ožilja in za njegovo hitrejše obnavljanje v primeru poškodb.

Med zelišči, ki smo jih že temeljito obdelali v knjigah iz zbirke Ščepci, za krepitev krvožilnega sistema uporabljamo baziliko, cimet, čebulo, česen, črno kumino, drobnjak, koper, kumino, kurkumo, meliso, muškatni orešček, peteršilj, piment, rožmarin, timijan, žajbelj …

Ali bodo patogeni in oksidirane snovi v ožilju in tkivih zanetile požar, je odvisno tudi od usposobljenosti in opremljenosti naših »gasilskih enot«. Če je v telesu dovolj kvercetina (močan antioksidant, ki ga vsebuje tudi pražena čebula), kakovostnih omega 3 maščob, koencima Q1 (NADH), koencima Q10 in zelišč s protivnetnim delovanjem (kurkuma, ingver, šetraj …), bomo vsak ogenj hitro pogasili in preprečili nastanek večjih vnetij. Vse te snovi dobro sodelujejo, zavirajo oksidativni stres in pospešujejo obnovo. Antioksidanti so hkrati dragoceni dodatni varnostniki naših celic, zato njihova zadostna prisotnost v telesu zavira številne patogene in varuje tkiva pred poškodbami.

Tako kot v življenju nasploh tudi v našem telesu nikoli ni spokoja. Ves čas prihaja do poškodb in vnetij. Tako duševno kot tudi fizično zdravje ne pomeni, da smo brez slehernih težav, temveč sposobnost, da težave sproti rešujemo. Pri tem so v veliko pomoč naravni antioksidanti, saj sočasno delujejo na številnih frontah. Blažijo oksidativne poškodbe, ki jih povzročajo prosti radikali, varujejo maščobe pred oksidacijo, preprečujejo nastajanje krvnih strdkov ter nenehno popravljajo poškodbe, ki jih povzročajo toksini v našem ožilju in živčnih ovojnicah. Če jih ni dovolj, nastajajo različna kronična vnetja, ki jih na koncu imenujemo rak, alzheimerjeva bolezen, srčno-žilne bolezni, revmatoidni artritis …

Rastlinski pigment kvercetin, ki ga vsebujejo čebula, grozdje, gozdni sadeži, češnje, brokoli, zeleni čaj in citrusi, je eden od najbolj raziskanih flavonolov. Tudi številne raziskave dokazujejo, da koristi zdravju. Težavica je v tem, da se kvercetin ne izluži v vodi, zlasti ne v mrzli, zato v primeru, da pijemo limonado ali sadni sok, ne moremo računati na pomoč tega antioksidanta. Kvercetin se dobro izluži v maščobi in alkoholu, zato je treba iz dobrih virov tega antioksidanta izdelati izvlečke (denimo pražena čebula, česnov pesto) ali pa ga uživati v standardiziranih oblikah.

Uživanje večjih količin kvercetina v obliki živil, začimb ali prehranskih dopolnil je zdaj še posebno priporočljivo, saj dokazano zavira nastajanje krvnih strdkov in omogoča boljši pretok krvi skozi ožilje, zaradi česar sočasno ureja krvni tlak.[1]

D3 – sonce za zimske dni

Veliki heroj leta 2021 – vsaj za tiste, ki se z njim že tikajo – je vitamin D3. Če smo prejšnja leta še lahko upali, da bodo naše sončne zaloge zdržale do pomladi, zdaj večina ljudi – vsaj tisti, ki si res prizadevajo, da bi ostali zdravi – vso zimo skrbi za vnašanje zadostnih količin vitamina D3. K temu je verjetno največ prispevalo dejstvo, da so štiri raziskave, opravljene v štirih različnih državah, potrdile, da med hospitaliziranimi zaradi covida-19 skorajda ni bilo mogoče najti osebe z zadostno ravnjo vitamina D3. Hkrati so zdravniki, ki so hitro ukrepali in svoje bolnike takoj oskrbeli s tem vitaminom, dosegli izjemna izboljšanja in s tem rešili številna življenja. Povzetki raziskav so opisani tudi v novih smernicah za uporabo vitamina D3, ki ga je pripravila slovenska strokovna skupina za covid-19. V njih lahko preberete tudi to, da zadostna raven tega vitamina za petnajstkrat zmanjša tveganje za smrt zaradi covida-19. O vsem, kar morate vedeti o varnem uživanju tega dragocenega vitamina, smo obširno pisali tudi v knjigi Naravne rešitve za težave z virusi. (viri so v omenjeni knjigi)

Tudi smernice so se v zadnjem času spremenile – stroka je pritrdila zdravilcem, ki že dalj časa opozarjajo, da naš življenjski slog zahteva dodajanje veliko večjih količin vitamina D3, kot je to zadoščalo še pred nekaj desetletji. Zato priporočene dnevne količine znašajo od 1000 do 2000 mednarodnih enot na dan, v primeru okužbe pa je priporočljivo uživati približno 4000 mednarodnih enot na dan. Ker se vitamin D3 v telesu nalaga, ga ni nujno uživati vsak dan. Smernice vse pogosteje navajajo tedensko količino, ki jo potrebujemo, zaužijemo pa jo lahko v dveh odmerkih na tri dni.

Če pride do poškodb, pokličemo serviserje

Telo računa na poškodbe in tudi odlično obvlada njihova popravila. Še ena prispodoba, ki si jo lahko izposodimo pri dr. Rauu: »Ko zlomite nogo, vam je ne pozdravi zdravnik. Zdravnik vam le namesti mavec, kost pa se zaceli sama.« Enako je z urezninami. Zdravnik jo zašije, tkivo pa se zaceli in obnovi samo. Kako uspešno in kako hitro se bo telo lotilo obnove, je odvisno od tega, kako skrbimo za svoje notranje serviserje. Poleg tega, da jim olajšamo delo s tem, da z vsemi opisanimi ukrepi preprečujemo poškodbe, lahko pospešimo tudi samo popravilo.

Eden od glavnih serviserjev poškodovanega genskega zapisa v celici je magnezij. Kot pravi dr. Paul Ellis: »Magnezijevi ioni imajo zelo pomembno vlogo pri pravilnem delovanju proteinov, zadolženih za sprotna popravila in vzdrževanje DNK.«

Če imamo dovolj magnezija in če je ta na voljo za celična popravila, zna telo hitro in brez trajnih posledic sanirati tudi resne poškodbe. Težave nastanejo, če nam zmanjka tega dragocenega servisnega materiala. Celica ne more dolgo čakati na pomoč. Če ne pride, propade, telo pa mora v sanacijo vložiti več napora. Krči, aritmija, nespečnost, neredno odvajanje, sla po čokoladi … vse to so praviloma opozorila, da je treba uživati več magnezija. Natančnejše informacije o vitaminu D in magneziju najdete v knjigi Naravne rešitve za težave z virusi, ki je že ponatisnjena.

HUDO, ZIMSKO pomanjkanje vitamina D

»Epidemiološka raziskava NUTRIHEALTH, opravljena na reprezentativnem vzorcu zdravih prebivalcev Slovenije do starosti 74 let, v katerega niso bili vključeni oskrbovanci DSO, je ugotovila, da ima približno 80 odstotkov ljudi med oktobrom in aprilom ravni 25(OH)D pod 50 nmol/L (< 20 ng/ml), torej pomanjkanje vitamina D. 40 odstotkov prebivalcev, ki živijo v domačem okolju, ima pozimi ravni, nižje od 30 nmol/L, kar pomeni hudo pomanjkanje (4). Preliminarni rezultati raziskave iste skupine kažejo, da je v DSO med oskrbovanci, ki ne prejemajo vitamina D, takih s hudim pomanjkanjem vitamina D 84 odstotkov, 38 odstotkov pa jih ima ravni pod 20 nmol/L.« (VIR)

Torej nas ne sme presenetiti, da v tej populaciji največ težav povzročajo respiratorni virusi. Se bomo še naprej borili z virusi – ali pa poskrbeli, da raven vitamina D vrnemo na normalno raven?

Viri:

[1]   »Quercetin reduces blood pressure in hypertensive subjects«, J Nutr., 2007; 137:2405–2411; »Protective effect of quercetin against cigarette tar extract-induced impairment of erythrocyte deformability«, J. Nutr. Biochem. 2002; 13:265–272.


Preberite tudi:
So prehranska dopolnila varna?
Dober imunski sistem je glavno orožje proti bolezni
Ali obstajajo naravne rešitve za koronaviruse?

Za več praktičnega znanja priporočamo tudi ogled spletne delavnice pod vodstvom Sanje Lončar Naravne rešitve za krepitev protivirusne obrambe.

Prejšnji članekNas bodo zastrupili?
Naslednji članekPripombe slovenskih pravnikov na PKP-10

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj