Čiščenje toksinov se prične že v možganih

Yong man sleeping in his bed on white pillow

Znanstveniki so se dolgo spraševali, zakaj pomanjkanje spanja oslabi delovanje možganov. Raziskave iz leta 2013 dokazujejo, da pomanjkanje spanja zavira čiščenje toksinov iz možganskih celic. To pojasni tudi, zakaj so možgani podvrženi vse večjem obsegu vnetij, ki jih sprožajo nepospravljeni strupi. Slab spanec je zato direktna bližnjica do poškodb možganov in demence.

Med raziskovanjem so opazovali miši med spanjem in med stanjem budnosti. Ko so miši budne, možganske celice nenehno proizvajajo strupene odpadke. Ti odpadki se nalagajo v prostorih med možganskimi celicami in jih poškodujejo. Glavna avtorica študije, dr. Lulu Xie s Centra za translacijsko nevromedicino Univerze Rochester Medical Center v New Yorku, je dejala, da so dejansko našli novo funkcijo spanja (objavljeno oktobra 2013 v LiveScience). Osredotočili so se predvsem na pretok znotraj glimpatičnega sistema in razmikov med možganskimi celicami. Odkrili so mrežo, ki odvaja odpadke iz možganov. Med spanjem se možgani skrčijo. Vmesni prostor, ki nastane, omogoča cerebrospinalni tekočini precej večjo zmožnost za učinkovito „splakovanje“ škodljivih snovi iz možganov v jetra za razstrupljanje.

Znanstveniki menijo, da so ta „gospodinjska dela“ eden od glavnih razlogov, zakaj sploh spimo.

S to raziskavo so dobili tudi odgovor na večno vprašanje, zakaj večje živalske vrste spijo precej manj od manjših. Zmanjšanje zavesti v času spanja je namreč evolucijsko precej nesmiselno, saj so manjše živalske vrste med spanjem lahek plen. Na primer netopirji spijo 20 ur na dan, mačke 12 ur, žirafe in sloni pa le po 3 ure. Dolžina spanja je povezana z velikostjo možganov. Večji možgani imajo večji vmesni prostor, zaradi katerega se lahko strupi iz možganov čistijo že v času budnosti.

Poznano nam je že, da imamo težave pri sprejemanju odločitev in učenju, če smo neprespani. Predhodne študije kažejo, da se toksične molekule, ki sodelujejo pri nevrodegenerativnih motnjah, kopičijo prav v prostoru med možganskimi celicami. V tej študiji so testirali, kako dolgo se protein beta-amiloid, ki je povezan z Alzheimerjevo boleznijo, zadržuje v možganih miši med spanjem in v stanju budnosti. Protein se je med spanjem izločal iz možganov kar dvakrat hitreje kot v času budnosti. Ti rezultati zagotovo še bolj poudarjajo pomen kakovosti spanja in so lahko pomembna osnova za proučevanje in zdravljenje tako imenovanih bolezni „umazanih možganov“.

Zato je pomembno, da si zagotovimo nemoten spanec v okolju in na postelji, ki nas ne bodo dodatno zastrupljali. Veliko ljudi se ne zaveda, da lahko neprimerna ležišča ustvarijo dvojno škodo. Zaradi neprespanosti trpijo obnovitveni procesi možganov in celotnega telesa. Obenem pa kljub razstrupljanju in čiščenju telesa s prehrano in prehranskimi dopolnili s spanjem na ležišču, obdelanem s formaldehidom, toksini, pesticidi, herbicidi …, ti prek kože in dihal ponovno vsako noč vstopijo v vaše telo in s tem povečajo toksično breme. Ležišča iz umetnih in kemično obdelanih materialov, ne dihajo in povzročajo čezmerno znojenje in draženje kože, zaradi nenehne vlage pa so ležišča polna plesni in pršic. Onemogočeno je dihanje kože, ko pa so pore odprte, škodljive kemikalije iz ležišča še hitreje vstopajo v telo.

Učinkovite nasvete, kako čim prej pospraviti možgane in preprečiti njihovo propadanje najdete v priročniku Kako ohraniti možgane.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj