Vse več ljudi se pritožuje zaradi neprespanosti. Kot smo že večkrat pisali, se velik del vzrokov za težave s spanjem skriva v čedalje neustreznejšem spalnem okolju. Povrhu so med epidemijo spalnice postale tudi pisarne: vanje smo privlekli računalnike, telefone, tiskalnike … in tudi številne skrbi. Če že morate v spalnici gostiti pisarno, vse naprave priključite na en sam razdelilnik, tega pa pred odhodom v posteljo vedno izključite iz elektrike. Telefon nastavite na letalski način.
Pred spanjem spalnico temeljito prezračite in se odpravite v posteljo, ki vašemu telesu ne bo dodajala strupov, ki jih oddajajo hlapi detergentov, barvila za tkaninah in ekspandirane pene vzmetnic. Spanje je najboljša priložnost, da razstrupimo in obnovimo telo, zato je treba prav ponoči in prav v tem prostoru sistematično odstraniti ovire, ki nam onemogočajo, da bi prišli do dobrega spanca. V knjigi Kako do več energije so podrobno predstavljeni vsi ukrepi, s katerimi iz prostora odstranimo »energijske pijavke«. Teh fizičnih in elektromagnetnih strupov se lahko rešimo z nekaj preprostimi ukrepi. Veliko težje se je rešiti strupov, ki jih proizvajajo naše misli.
S temi se je ukvarjala tudi Kim Jones, avtorica knjige 222 zvijač, kako zaspati. Morda boste med številni znanstveno preverjenimi ukrepi našli tudi rešitev zase.
Miselne zvijače
Za zdrav in krepčilen spanec potrebujemo mirne in spokojne misli. Če ne izključimo možganov, nam ne bo uspelo zaspati. Če se bomo borili s tesnobnimi mislimi, jih bomo samo še krepili. Za mirne in spokojne misli lahko preizkusimo nekaj izbranih zvijač, ki nam bodo pomagale, da se bomo umirili in zamotili, misli pa popeljali na boljši, mirnejši, spokojnejši in pomirjujoč kraj – ravno pravšnji, da od tam odplujemo v deželo sanj.
Pomislimo na pet dobrih stvari
Psihološke raziskave, opravljene na britanskih in kanadskih univerzah, so dokazale, da lahko pisanje dnevnika zahval ali že zgolj to, da pred spanjem razmišljamo o tem, kaj je v našem življenju dobro, pripomore, da hitreje zaspimo in tudi dlje spimo. Vsako noč si zapišimo ali na glas izgovorimo pet dobrih stvari, ki so se nam zgodile tisti dan.
Ne razmišljajmo, ampak govorimo
Lahko preprosto rečemo »Počasi!«, in to vsakokrat, ko v naše misli vstopijo skrbi, nato pa ubesedimo pozitivne misli in morebitne rešitve za težave, ki nas obremenjujejo. Raziskovalci z Univerze v Bangorju so udeležencem raziskave dali pisna navodila in jih prosili, naj jih preberejo, bodisi tiho bodisi na glas. Zatem so jim izmerili raven koncentracijo in ocenili njihov nastop. Oboje je bilo boljše pri tistih, ki so navodila prebrali na glas. Zdi se, da imamo boljši nadzor nad situacijo, če se tudi slišimo.
Kako iz spalnice pregnati slona?
Če bi nam rekli, naj pred spanjem ne razmišljamo o belem slonu, bi najverjetneje na slona mislil še bolj in ga nikakor ne bi mogli pregnati iz misli.
Raziskovalci z Univerze v Oxfordu so v okviru zanimive raziskave prostovoljce prosili, naj izberejo misel, ki pri njih največkrat prevladuje pred spanjem. Nato so jih razdelili v dve skupini: prvi so naročili, naj potlači kak dvom, drugi pa, naj se preprosto sprosti in mislim dovoli prosto prihajati in odhajati. Prostovoljci iz prve skupine so zaspali pozneje, njihov spanec je bil tudi nemirnejši kot pri skupini, ki je mislim dala prosto pot.
Ko prepoznamo skrb vzbujajočo misel, ji lahko mirno rečemo: »Hvala, da si se prikazala. Trenutno v zvezi s tabo ne morem ukreniti ničesar, zato se bom s tem ukvarjala jutri.« Če nam uspe ohraniti mirne misli, svojim možganom sporočamo, da nismo v stanju visoke pripravljenosti. Tako dojamejo, da jim še ni treba reševati težave, mi pa bomo posledično lažje zaspali.
Skušajmo ostati budni
Raziskovalci z Univerze v Glasgowu so skupini nespečnežev naročili, naj skušajo zaspati, kot bi to storili običajno, drugi skupini preiskovancev pa, naj ležijo v postelji z odprtimi očmi in skušajo čim dlje ostati budni. Druga skupina je zaspala hitreje – in poročala o manjši zaskrbljenosti v zvezi z nespečnostjo.
Če se v posteljo odpravimo brez pritiska, da moramo čim prej zaspati, bomo veliko lažje zaspali.
Pošljimo svoje misli v srečen kraj
Raziskovalci Univerze v Oxfordu so ugotovili, da so nespečneži, ki so jim naročili, naj vizualizirajo »srečen kraj« ali sproščujoč prizor, utonili v sen dvajset minut prej kot tisti, ki so jim naročili, naj ne razmišljajo o ničemer ali pa naj preštevajo ovce.
Lahko se urimo in postanemo pravi mojstri v tem, da si znamo pričarati čaroben kraj, ki nas sprošča in osrečuje.
Uporabimo pet čutov
Svoj srečni kraj si predstavljajmo čim bolj živo, z vsemi petimi čuti. Kaj vidimo, slišimo, okusimo, tipamo, vonjamo?
Pisalo in papir ob postelji
Pisalo in papir ob postelji nam omogočita, da si hitro zapišemo čudovito idejo, ki se nam utrne v času globoke sproščenosti pred spanjem, sicer jo bomo do jutra najverjetneje pozabili. Če pa se nam v misli prikradejo opravki in bojazen, da bomo pozabili, kaj vse moramo postoriti naslednji dan, si to preprosto zabeležimo. S tem možganom sporočimo, da lahko nanje pozabijo, mi pa zaspimo.
Igrajmo se miselne igrice
Raziskava, opravljena na Univerzi v Južnem Illinoisu, je pokazala, da so nespečneži, ki so jim pred spanjem naročili, naj rešujejo srednje zahtevne aritmetične naloge, zaspali hitreje kot sicer.
Raziskava je pokazala, da ljudje, ki nimajo težav s spanjem, potrebujejo več časa, da zaspijo, če igrajo igre, predstavljene v knjigi. Zato to zvijačo uporabimo samo ob večerih, ko nas pesti nespečnost in v resnici ne moremo zaspati!
Zapojmo uspavanko … sebi
Raziskava Univerze Case Western Reserve je ugotovila, da so ljudje, ki so poslušali sproščujočo glasbo v tempu uspavank, spali bolje in dlje.
Več miselnih ter drugih zvijač za zdrav in krepčilen spanec iz knjige 222 zvijač, kako zaspati, najdete na povezavi: https://www.gnostica.si/zbirke/222-zvijac-kako-zaspati.
Ali ste vedeli?
Naspani so bolj zdravi
Neprekinjen sedemurni spanec krepi imunost ter zmanjšuje tveganje za nastanek visokega krvnega tlaka, srčnih bolezni, depresije in debelosti. Izsledki raziskave, v kateri so več kot 22 let spremljali 21 tisoč parov dvojčkov, kažejo, da so tisti, ki jim je uspelo odspati čarobnih sedem do osem ur na noč, živeli dlje kot tisti, ki so večinoma spali manj ali več.
Pripravila: Mirela Smajić, PRavljična agencija – Srčna komunikacija in odnosi z javnostmi
FB: @izbranozmirelo
IG: izbrano_z_mirelo
Spletna stran: www.pravljicna-agencija.si
