Besedilo prevzeto iz javne objave društva Zelena akcija
Čeprav si večina ljudi ne želi gensko spremenjene hrane in čeprav je lani več kot 400.000 ljudi podpisalo peticijo proti deregulaciji gensko spremenjenih tehnologij, je Evropska komisija predstavila načrt nove uredbe, ki zveni, kot bi jo narekovale multinacionalke.
Kaj piše v objavi hrvaškega društva Zelena akcija (slovenska društva se še niso oglasila)? Če bo tak načrt uredbe sprejet, se bodo na naših poljih in krožnikih pojavili izdelki novih, nezadostno raziskanih tehnologij, ki jih ne bo mogoče identificirati, potrošniki pa ne bomo vedeli, da uživamo gensko spremenjene izdelke nove generacije (NGT).
Komisija to potezo skuša upravičiti s tem, da imajo NGT potencial, da bodo prispevali k ohranjanju in prilagajanju kmetijstva klimatskim spremembam. Te trditve se v večji meri opirajo na obljube biotehnoloških korporacij kot na dejanske izdelke, ki bi imeli dokazane lastnosti, ko gre za vzdržnost, in ki bi bili na voljo v bližnji prihodnosti.
Glavna motivacija biotehnoloških korporacij in dela znanstvene javnosti, ki forsira tovrstne tehnologije, je dejstvo, da je v nasprotju s konvencionalnimi kulturami izdelke NGT mogoče patentirati in tako ustvarjati dobičke iz naslova patentnega prava.
Predlog deregulacije bo pospešil uvajanje takih semen na trg, kar bo pripeljalo do nadaljnje koncentracije moči v sektorju prehrane v rokah nekaj biotehnoloških korporacij, ki prek patentov nadzirajo to tehnologijo.
Kaj so gensko spremenjeni izdelki nove generacije
Po trenutno veljavnih predpisih morajo vsi gensko spremenjeni organizmi (GSO) pred izpustom v okolje in/ali vstopom na trg EU skozi postopek odobritve, ki obsega razmeroma podrobno oceno tveganja za zdravje in okolje. Poleg tega mora biti zagotovljena možnost spremljanja (sledenja) in označevanja tovrstnih izdelkov.
Načrt nove uredbe predlaga, da bi izdelke NGT razvrstili v dve kategoriji. Prvo kategorijo bi sestavljali gensko spremenjeni organizmi, ki bi jih razglasili za »ekvivalentne« konvencionalnim kulturam – ti torej vsebujejo spremembe, ki bi teoretično »lahko nastale po naravni poti in s konvencionalnimi postopki žlahtnjenja«.
Pri tem za ugotavljanje tega statusa »ekvivalentnosti« predlagajo vrsto kriterijev, ki so znanstveno zelo vprašljivi. Tako je poudarek na številu in velikosti modifikacij, obenem pa se niti najmanj ne zmenijo za specifičnost uporabljenih tehnik. Na primer: a) možnost modificiranja dela genoma, v katerem se mutacije redko dogajajo po naravni poti, ker celice ščitijo prav pred mutacijami; možnost spremembe več ali vseh kopij enakega gena, kar je s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja zelo težko dosegljivo.
Ko bi ugotovili, da tovrstna gensko spremenjena rastlina ustreza tem kriterijem, bi jo izvzeli iz obstoječe zakonodaje in bi jo bilo mogoče dati v naravo in na trg brez ocene tveganja, zagotavljanja sledljivosti in obveznega označevanja (izjema bi bilo zgolj označevanje semena) – povrhu brez obveznega seznanjanja javnosti z metodami za detekcijo tovrstnih rastlin/izdelkov. Edina obveznost bi bila vpis tovrstnih različic v poseben register, da bi vzgojitelji vedeli, da gre za sorto NGT.
Upoštevaje dejstvo, da bodo številni izdelki NGT padli v to kategorijo, to pomeni veliko rahljanje pravil Evropske unije o gensko spremenjenih organizmih. Vsi drugi izdelki NGT, ki ne izpolnjujejo kriterijev za uvrstitev v prvo kategorijo, bodo morali skozi proces odobritve, ki obsega tudi oceno tveganja (natančnost te ocene bo odvisna od »profila tveganja« vsake posamične sorte) – zanje bodo večinoma veljala ista pravila kot za stare GSO.
Tozadevno je pomembna izjema to, da v nasprotju s »starimi« GSO države članice ne bodo mogle omejiti ali prepovedati vzgoje rastlin NGT iz druge kategorije, če bodo te dobile dovoljenje za vzgojo na ravni EU.
Preberite tudi:
Koliko vas je gensko spremenjena hrana že spremenila?
GSO – Igre brez meja
Tehnološke »igrice« s hrano
