Biodinamično je dokazano najboljše

Close up of box with vegetables in hands of mature man

V ekološkem kmetijstvu je uporaba pesticidov, sintetičnih dušikovih gnojil in fosfatov prepovedana, razen izjem, ki na žalost postajajo tudi vse bolj pogoste. 

Za biodinamično poljedelstvo veljajo vsa pravila kot v ekološki predelavi, vendar pa so ta pravila v marsičem še precej bolj stroga, odnos do pridelave pa je še bolj celosten. 

Tako morajo biodinamični kmetovalci uporabiti krmo iz biodinamične pridelave, živali imajo bolj celostno oskrbo, uporabljajo se le zreli komposti, ne pa nezreli hlevski gnoj in gnojnica. Biodinamiki uporabljajo le tradicionalna semena, zdravje zemlje in rastlin pa izboljšujejo tudi s pripravki iz zdravilnih rastlin. Pri delu se upošteva setveni koledar Marie Thun, kar zagotavlja še večjo vitalnost rastlin. Še posebej pomembno je, da se pridelki tudi pobirajo ob najbolj ustreznem času, kar maksimira njihovo vsebnost zdravilnih snovi in hranil. 

Vplivi takšne hrane so najbolj razvidni iz zanimive samostanske študije (11), izvedene leta 2002 prek Forschungsring e.V. 

Nune so dva tedna testirale konvencionalne gotove jedi, sveže pripravljeno hrano iz konvencionalne pridelave in nato še jedi iz biodinamičnega poljedelstva, nato pa vse še v obratnem vrstnem redu. Ob tem so jim merili krvni pritisk, pregledovali kri in preiskovali imunske sestavine (T-celice pomagalke), proučevali so kalorične vrednosti, pH vrednost črevesja in spremembo teže. Prehod s konvencionalne na biodinamično hrano je posledično pomenil znižanje krvnega pritiska, nižjo kalorično vrednost hrane, nevtralno pH vrednost, manj stresa in lažje izgubljanje telesne teže. Telesno in duševno razpoloženje sta bila občutno boljša kot po konvencionalni prehrani.

Dodatki pri Demeter in EU-Bio

DemeterEU-Eko uredba
Nitritna sol v klobasah, karagen, askorbinska kislinaPrepovedanoDovoljeno (ne v pečenicah)
Naravne arome v sadju in zelenjaviPrepovedano (samo izvlečki arom)Na splošno dovoljeno, če brez GSO
EncimiDovoljeno le pri nekaterih določenih izdelkihNa splošno dovoljeno, če brez GSO
MikroorganizmiZa določene skupine izdelkovNa splošno dovoljeno, če brez GSO
Dodatki in pomožne snovi13 dovoljenih (glej Pozitivna lista)45 dovoljenih
EmbalažaPozitivna lista (dovoljene snovi za embalažo)Brez uredb


Tudi različni deleži dodatkov in pomožnih snovi v prehrani imajo določen vpliv na zdravje. Medtem ko so karagen, askorbinska kislilna in nitritne soli pri Demetru (12) na splošno prepovedani, so pri EU-Bio izdelkih deloma dovoljeni. Pri Demetru so dovoljeni le določeni encimi, mikroorganizmi ter le 13 dodatkov in pomožnih snovi (Bioland: 24; EU-Uredba: 45) (13) in še ti le pri določenih postopkih. Znanstveniki z Univerze Jena so v Demeter mleku odkrili več zdravih snovi in višjo vsebnost konjugirane linolne kisline. Konjugirana linolna kislina deluje proti raku in preprečuje poapnenje žil. Poleg tega pitje Demeter mleka ne povzroča toliko alergijskih reakcij. Na kakovost mleka vpliva tudi pazljiva predelava. Homogenizacija spremeni strukturo mleka, kar povzroča alergije. Zato Demeter mlečni izdelki ne uporabljajo homogenizacije (14).

Razlike v kakovosti so bile dokazane tudi s pomočjo učinkovitih metod (Pfeiffer in Wala): v dvojnih slepih testih so z metodo dvigajočih se slik in kristalizacije strokovnjaki vzorce nedvomno prepoznali in razvrstili kot ekološke ali kot biodinamične. S tem so dokazali, da so med njimi tudi bolj subtilne razlike, ki jih ne moremo izmeriti le z meritvami vitaminov in rudnin. Biodinamični izdelki so bili po zrelosti opisani kot bolj značilni za svojo vrsto, z višjo kakovostjo vitalnosti. Poleg tega so dokazali, da je UHT segreto bio mleko nižje kakovosti kot konvencionalno mleko (15). Zato Demeter ne dovoljuje UHT segrevanja mleka (UHT = Ultra high temperature = izjemno visoke temperature).

S pomočjo drugih metod so merljivi tudi kapaciteta zadrževanja svetlobe in obnašanje sevanja rastlinskih organizmov, kot tudi radioaktivnost obsevanih zelišč in začimb (kar se danes uporablja v konvencionalnem kmetijstvu za konzerviranje izdelkov). Rezultati meritev kažejo velike razlike v kakovosti bio in konvencionalnih izdelkov (5). Izdelki iz biodinamične in konvencionalne pridelave se razlikujejo tudi po okusu. V nekem potrošniškem testu so v enem od supermarketov, kjer prodajajo tudi Demeter mleko, vprašali 150 ljudi, kakšno je njihovo mnenje o mleku, ki je na voljo. Večina vprašanih je Demeter mleko ocenila kot bolj smetanasto po okusu in manj kislo od konvencionalnega. Biodinamično mleko je bilo zaradi svojega bolj kremastega okusa najpogosteje izbrano kot najboljše mleko (16).

Najbolje za planet …

Končno je tu še poskus DOK v Fricku (Švica). V času 21 let biodinamična polja izkazujejo večjo vsebnost humusa, več mikrobne biomase in več deževnikov v primerjavi z ekološkimi polji.

Ali lahko biodinamično kmetijstvo nahrani svet?

Agrarna industrija pravi, da brez uporabe mineralnih gnojil ne bomo preživeli (17). Pobuda Sekem (18) pri Kairu pa kaže, da je možno še veliko več: pred 30 leti so tam 70 ha puščave spremenili v plodna polja. Zdaj v Egiptu 300 malih kmetovalcev obdeluje skupno 2.000 ha zemlje biodinamično. Izdelki – krmne rastline, zelenjava, žita, sadje, začimbe, zdravilna zelišča in bombaž – se prodajajo doma in v tujini. Ne gre za to, da bi v teoriji nahranili svetovno prebivalstvo, temveč za to, da imajo ljudje na voljo hrano, ki jo pridelajo doma (19). V takšnem pogledu je ekološko-dinamično poljedelstvo tisto, ki določa smer in prihodnost.



Viri:
1.    Velimirov, A. u. W. Müller: Die Qualität biologisch erzeugter Lebensmittel. Ergebnisse einer umfassenden Literaturrecherche. Wien, 2003, (S. 7 – 10). 
2.    Greenpeace: Fettzusammensetzung von Joghurtprodukten, Untersuchung der muva Kempten, September 2006 
3.    Greenpeace / Industrieverband Agrar (29.08.2008) Greenpeace / Fachverband der Gewürzindustrie, (02.10.2008) (GLOBAL 2000: Umweltorganisation in Österreich) 
4.    Mitteilung des BVL (Bundesamt für Verbraucherschutz und Lebensmittelsicherheit) am 13.10.08 bei der Vorstellung des Lebensmittel-Monitoring 2007 in Berlin. 
5.    Weiss, G.: Wie kommen Pestizide in Bio-Produkte? In: Lebendige Erde 6/2007 S.28 
6.    Rist, L, Zweidler, R. & von Mandach, U. (2003): Biologische Ernährung und Gesundheit. In: Beiträge zur 7. Wissenschaftstagung zum Öko-Landbau. Wien, 2003 
7.    Forschungsring für biodynamische Wirtschaftsweise e. V., Darmstadt (2002): Klosterstudie 
8.    Demeter-Richtlinien Verarbeitung, Juni 2007 
9.    Busse, T.: Bio mit Beimischung. In: Greenpeace-Magazin 6/2008. S. 57 
10.    www.naturkost.de/meldungen/2007 
11.    Rist, L.: Von der Weide zur Wiege – Milch und Gesundheit. In: Lebendige Erde 6/2004; 48 
12.    Lössl, M.: Biol.-dyn. Milch im Geschmackstest. In: Lebendige Erde 2/2004; 24 -27 
13.    Kali u. Salz AG: Wachstum erleben: K+S in Q3/08 mit deutlichem Umsatz- und Ergebnisanstieg; 12.11.08; Unternehmensbericht 2007 In: www.k-plus-s.com/de/home 
14.    www.sekem-freunde.de/wieistSekementstanden.htm Lebendige Erde 5/2004 (?) 
15.    Zitat v.Fuchs, N.: Wissenschaftliche Methodendiskussion und Agrarpolitik, Vortrag an der Uni Kassel/Witzenhausen 13.11.2008