Kaj, ko več ne bomo zmogli?

Residents of an assisted-living facility tend their gardens in wheelchair accessible containers.

Verjetno je ena redkih vrednot, pri kateri smo si enotni, spoštovanje domače hrane in teženje k večji samooskrbi. Mnogi, ki so še pred leti trdili, kako se lastna pridelava ne splača, ugotavljajo, da vrt prinaša veliko več kot le prihranek pri nakupu sadja in zelenjave.

Pa vendar … vsak, ki se poda na to pot, prej ali slej trči ob omejitve, kot so pomanjkanje časa, fizičnih moči ali kontinuitete. Ne moremo mimo vprašanj:

»Kaj bo z vrtom (ali živalmi), ko bomo na poti?«,

»Kaj, če zbolim?«,

»Kaj, če se mi kaj zakomplicira v službi?«,

»Kaj, če z leti tega več ne bom mogel vzdrževati?«,

»Kaj bom s pridelkom, sadjem, kurami, racami …, ko jih bo preveč?«

»Ali res mora vsak imeti vso potrebno mehanizacijo, tudi takšno, ki jo potrebujemo za nekaj ur na leto?«

Bi nas lahko samooskrba združila?

Da pomisleki »kaj če…« ne zavrejo vseh tistih izkušenj, ki bi nas veselile, velja pogledati, kako bi se lahko razbremenili in hkrati pridelali več. Rešitev je v novih modelih sodelovanja pri vrtnarjenju, skupnostni vzgoji sadik, reji živali, predelavi pridelka in skrbi za gozdove …

Kako vizije postanejo stvarnost?

Nekatere iniciative, kot so izmenjave semen in sadik, so v Sloveniji že zaživele, vendar delujejo tako, da meseca aprila in/ali maja organizirajo dogodek, na katerega prinesemo svoje viške semen in sadik ter pogledamo, če ima kdo drug to, kar še potrebujemo. V praksi to ne deluje dobro, saj ima vsak resen vrtnar do aprila/maja že skoraj vse zasejano in posajeno. Če želimo izmenjati sadike v aprilu, potem se moramo o tem, kdo bo kaj vzgojil, zmeniti že v februarju. Lahko se dogovorimo tudi, da ena oseba pripravi sadike za več ljudi, ti pa bodo denimo prišli zalivati vrt, ko bo »pridelovalka sadik« na počitnicah. Tako v praksi izgleda bolj napredno sodelovanje. Kot vidite, nič kompliciranega – vsi pa prihranijo denar in čas.

Kaj bi še lahko storili skupaj?

Večina ljudi ugotavlja, da ni problem biti samooskrben poleti, pravi izziv je zagotoviti zdravo in svežo zelenjavo tudi pozimi. Pridelovati več kot 20 vrst zelenjave v neogrevanem rastlinjaku, sploh ni problem, le da tega ne moremo početi v mini rastlinjakih, ki jih vidimo na vsakem vrtu. Manjši rastlinjaki so tudi cenovno mnogo dražji od velikih.

Torej, če bi več ljudi sodelovalo, bi lahko imeli dobro delujoč rastlinjak, narejen tako, da v njem pozimi ne zmrzuje in bi vsa soseska lahko imela zagotovljeno zelenjavo vso zimo in prvovrstne sadike zgodaj spomladi. Če hočemo sodelovati, seveda.

V Nemčiji, Avstriji in drugje imajo na podoben način organizirane tudi skupne urbane hleve, ali z združenimi močmi skrbijo za perutnino, tudi na urbanih dvoriščih. Ko enkrat vidite, kako živijo in s čem hranijo kure na velikih farmah, vam hitro zraste motivacija, da bi sebi privoščili jajce od kure, ki zares uživa življenje.

»Ljudje so problem«

Točno, vendar so ljudje tudi rešitev. Dejansko je nepomembno ali je takšna ideja zanimiva za 1 % ali 15 % ljudi. Pravo vprašanje je le, kako jih čim prej najti. Torej, zainteresirani zagotovo obstajajo – le začeti moramo.

Danes je to veliko lažje kot včasih, saj obstajajo dobri modeli, sodobne aplikacije, ki nam vse olajšajo, ni več treba sestankovati in se ukvarjati z birokracijo …

Sobivanje in kakovostno staranje?

Vsak izmed nas ima izbiro – da ostane individualist do konca in potem, ko ne zmore več, čez noč izgubi vse svoje individualne izbire in mora sprejeti oskrbo v ustanovah, ki so že zasnovane tako, da ne morejo upoštevati individualnih potreb.

Druga opcija je, da se ljudje začnejo združevati s sebi podobnimi in tako ustvarijo svojo skupnost, ki omogoča tudi varno in poceni obliko oskrbe, ko nečesa več ne bodo zmožni narediti sami. V mnogih državah že ugotavljajo, da je to najboljši model – šest do osem ljudi brez težav skrbi za gospodinjstvo in z minimalnim doplačilom sami zaposlijo negovalko, ki bo za njih naredila to, kar oni želijo. Ne rabijo se podrejati pravilom velikih ustanov in ne rabijo zelo drago plačati – tudi takšnih uslug, ki jih ne potrebujejo.

Torej – ravno zato, da ohranimo svoje možnosti individualne izbire do konca, moramo začeti sodelovati že danes.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj