Poletno sonce, morje in športne aktivnosti kar kličejo po zaščiti pred sončnimi žarki. Marsikdo pa si sredstva za zaščito pred soncem na telo nanaša povsem nezavedajoč se morebitnih posledic, ki jih prinašajo kemikalije v njih. Kar nekaj med njimi jih namreč prizadene prav moško reproduktivno sposobnost. Poglejmo si, katere so tiste, ki se jim velja izogniti v najširšem loku.
Kemični UV-filtri v izdelkih za zaščito pred soncem
Problem neplodnosti obeh spolov strmo narašča. Za nezmožnost spočetja pa ne gre iskati krivca le v nežnejšem spolu, vse bolj k temu prispeva tudi moška neplodnost. Stroka meni, da vzroki naj ne bi bili natančno znani, a mnoge raziskave med drugim močno nakazujejo na problem hormonskih motilcev. Slednji pa so skriti v mnogih kozmetičnih izdelkih, tudi v izdelkih za zaščito kože pred soncem, ki lahko vsebujejo tudi nekatere sporne kemične UV-filtre.
Kemični UV-filtri v kremah za sončenje absorbirajo UV-žarke, ki nato v podkožju razpadajo na proste radikale, kar je že samo po sebi nevarno. Dodaten problem je, da lahko celo prehajajo v materino mleko in med nosečnostjo tudi na plod. Nekateri pa lahko delujejo tudi kot hormonski motilci. V raziskavi Univerze v Kopenhagnu iz leta 2016, je bilo ugotovljeno, da 13 pogosto uporabljenih kemičnih UV-filtrov, odobrenih za uporabo v izdelkih za zaščito pred soncem v EU in/ali ZDA, lahko moti delovanje človeških spermijev.
Kako določeni kemični UV-filtri motijo delovanje semenčic
Raziskovalci študije pod vodstvom Nielsa Skakkebaeka, profesorja na Univerzi v Kopenhagnu in raziskovalca v Univerzitetni bolnišnici v Kopenhagnu, so v raziskavi Chemical UV filters can affect human sperm function in a progesterone-like manner, preučevali vpliv kemičnih UV-filtrov na žive človeške spermije.
Preučevali so štiri pomembne dejavnike za uspešno spočetje: odstotek zdravih semenčic (sposobnost preživetja), sposobnost sperme za pospešitev (hiperaktivacija), reakcijo, ki se zgodi, ko se semenčice zlijejo z ženskim jajčecem (akrosomska reakcija) in sposobnost sperme, da doseže jajčece (penetracija). Vsi dejavniki za uspešno spočetje, razen hiperaktivacije, so bili dokazano prizadeti zaradi določenih kemičnih UV-filtrov. »Ta učinek se je začel že pri zelo nizkih odmerkih kemikalij. To je pod ravnmi nekaterih kemičnih UV-filtrov, ki jih najdemo pri ljudeh nanešene po celem telesu z uporabo krem za sončenje,« ugotavlja profesor Nils Skakkebaek, ki že več kot 40 let raziskuje kemikalije, ki motijo delovanje endokrinega sistema.
Največjo motnjo so opazili pri fazi, ko se spermijske celice zlijejo z membrano, ki obdaja žensko jajčece (akrosomska reakcija): »Rezultati nakazujejo, da bi izpostavljenost kemičnim UV-filtrom lahko poslabšala plodnost s povzročanjem prezgodnje akrosomske reakcije v človeških spermijih.« Kajti samo spermiji, ki niso bili predhodno podvrženi akrosomski reakciji, se lahko vežejo na zaščitno membrano (zona pellucida ali cona privlačnosti), ki obdaja žensko jajčece. Šele ko se nanjo vežejo, je potrebna akrosomska reakcija, da jo lahko oplodijo, in ne prej.
Seznam spornih kemičnih UV-filtrov
V zgoraj omenjeni raziskavi lahko najdete graf, ki kaže, da je 13 kemičnih UV-filtrov, navedenih na levi, prezgodaj sprožilo akrosomsko reakcijo, medtem, ko UV-filtri na desni, tega niso povzročili.
Vir: Skakkebaek et al. (2017), Figure 1
Torej, 13 od 29 preiskovanih kemičnih UV-filtrov potencialno vpliva na moško plodnost. Ti UV-filtri so: oktisalat, oktinoksat, oktokrilen, avobenzon, amiloksat, meradimat, DHHB, BCSA, HMS, OD-PABA, BP-3, 4-MBC in 3-BC. Seznam vseh UV-filtrov in njihovih polnih imen najdete v omenjeni raziskavi.
Pod črto – nekateri kemični UV-filtri posnemajo hormon progesteron
Mnogi kemični UV-filtri, preučevani v študijah, posnemajo učinek progesterona, hormona, ki nadzoruje delovanje sperme med postopkom oploditve. Ker ti filtri sprožijo reakcije v spermijih »na progesteronski način«, jih uvrščajo med endokrine motilce. Gre za snovi v našem okolju, hrani in izdelkih za osebno nego, ki vplivajo na človeški hormonski sistem, za nekatere pa se že nekaj časa sumi, da so osnovni vzrok disfunkcije sperme. Najbolj zaskrbljujoč rezultat iz omenjene študije se nanaša na reakcijo, ki se običajno zgodi, ko se spermiji zlijejo z membrano okoli ženskega jajčeca (akrosomska reakcija). Raziskovalci navajajo: »Ti rezultati so zaskrbljujoči in lahko delno pojasnijo, zakaj je nepojasnjena neplodnost tako razširjena.«
Kako se izogniti kemičnim UV-filtrom
Poudariti je treba, da čeprav je študija iz Univerze v Kopenhagnu zaskrbljujoča, so za potrditev ugotovitev potrebne nadaljnje raziskave. Glede na to, kar trenutno vemo, pa je izbira kreme za sončenje z (ne nano!) mineralnim UV-filtrom (SPF = titanijev dioksid ali cinkov oksid) najvarnejša alternativa, saj mineralni filtri ne prodrejo v kožo in zato pomenijo manjše tveganje.
Kožo pa lahko pred soncem zaščitimo tudi od znotraj – z antioksidativno močjo prehrane in prehranskih dopolnil z antioksidanti, ki ščitijo kožo pred UV-žarki. Mednje sodijo, na primer, superoksid dismutaza (SOD), lutein, betakaroteni in astaksantin. Slednji je kar 6000-krat močnejši antioksidant kot vitamin C, 770-krat močnejši kot koencim Q10 in 100-krat močnejši kot vitamin E. Uporaba astaksantina po izsledkih raziskav tudi podaljša čas, v katerem koža zaradi izpostavljenosti UV-žarkom pordi, sočasno pa se transepidermalno zmanjša izguba vode, kar pomeni, da koži pomaga zadrževati vlago. O tem si lahko več preberete na portalu Zazdravje.net, med drugim v prispevku Sončna krema ali sončna hrana.
