Spoznajmo vloge kolagena – ene od najbolj zastopanih in pomembnih beljakovin v telesu, razloge za izgubo in načine za naravno tvorbo.
Podpira čvrstost kosti
Kosti so zgrajene kar iz 90 % kolagena. Od tega je 60 % anorganske in 30 % organske komponente. Gostota kosti pomeni število mineralov v kostnem tkivu. Višja je gostota, bolj je kost čvrsta in odporna proti mehanskim silam ter zlomom. Na čvrstost kosti vplivajo prehrana, pogostost redne telesne aktivnosti, vključno z dvigovanjem uteži in vadbo z uporom, starost ter menopavza. Če gostota upada, smo bolj nagnjeni k osteoporozi, šibkosti kosti, s tem pa k večji verjetnosti za razpoke in zlome. Več kolagena zato pomaga zmanjšati razgradnjo kosti in povečati njihovo tvorbo ter gostoto.
Podpira zdravje sklepov in delovanje mišic
Kolagen je tudi osnovni gradnik sklepnega hrustanca, vezi in tetiv. Hrustanec prenese tlačne sile, poveča odpornost kosti in podpira kostna območja, pri katerih je potrebna fleksibilnost. Vezi in tetive so vezivna tkiva, ki vsebujejo kar 80 % kolagena. Pomembno povezujejo kosti s kostmi in mišice s kostmi. Njihovo zdravje je zato pomembno za premikanje kostne strukture in za fleksibilnost ter stabilnost v sklepih. Več kolagena podpira obnovo in tvorbo hrustanca in tudi popravilo ter zdravje tetiv in vezi. To pomeni manj vnetih in bolečih sklepov oziroma bolj fleksibilne in zdrave sklepe.
Kolagen je sestavljen iz aminokislin, ki so gradniki skoraj vsega v telesu, vključno z mišično maso. Več kolagena pomeni več aminokislin, na primer za gradnjo mišične mase po vadbi, kar lahko olajša bolečine po telesni aktivnosti. Ko imamo močne in zdrave tetive, so naši sklepi bolj stabilni in lahko uporabljamo mišice brez bolečin in nelagodja. Ko imamo šibkejše ali poškodovane tetive, lahko to povzroči bolečino po celotnem sklepu ali mišici, na katero je pritrjena. Močnejše tetive niso potrebne le za tekače in dvigovalce uteži, saj podpirajo tudi vsakodnevne gibe, kot sta vstajanje in hoja, ter znižujejo tveganje za poškodbe zaradi prekomerne uporabe ter nepričakovanih in nenamernih gibov.
Podpira zdravje črevesja
Kolagen je pomemben tudi pri popravilu in celjenju črevesne sluznice – deluje kot malta v zidani steni. Pomanjkanje povezujejo s sindromom prepustnega črevesja, zaradi česar nezaželene snovi vstopajo globlje v telo. Posledice niso vezane le na črevo (vnetja in nelagodja), ampak se odražajo tudi drugje kot napihnjenost, občutljivost za hrano, krči, glavoboli in bolečine v sklepih. Več kolagena ne podpira le celjenja sluznice črevesja, ampak tudi črevesno floro.
Skrbi za elastičnost in vlažnost kože
Koža je sestavljena iz 70 % kolagena. Številne raziskave potrjujejo njegov pomen zlasti pri elastičnosti in hidraciji kože. S staranjem ga tvorimo vse manj, kar povzroča gube, suho in povešeno kožo. Molekule vode in hialuronska kislina se vežejo na kolagen, kar ohranja kožo navlaženo. Ko se raven kolagena začne zniževati, je »prostora« za vezavo vode manj, zaradi česar postaja koža suha. Koža je zato bolj nagnjena k poškodbam in tudi sončnim opeklinam.
Spodbuja zdravje las in nohtov
Vnos kolagena spodbuja zdravje in rast las, saj zagotavlja aminokisline glicin, fenilalanin, cistein in prolin, potrebne tudi za tvorbo keratina. Obenem podpira zdrave lasne mešičke, saj deluje kot antioksidant, ki jih ščiti pred prostimi radikali. Nohti so prav tako narejeni iz keratina in so dovzetni za podobne koristi. Poleg tega so krhki nohti posledica oslabljenega vezanja vode na molekularni ravni, kar povzroča mehke, suhe in krhke nohte, ki niso sposobni rasti. Z aminokislinami, ki jih vsebuje kolagen, lahko telo obnavlja in sčasoma znova navlaži tudi nohte.
Zakaj ga izgubljamo?
S staranjem proizvajamo vse manj kolagena, kar naj bi bila posledica staranja celic in zmanjšane mehanske stimulacije. Težava je tudi obremenjenost telesa s prostimi radikali, ki lahko poškodujejo kolagen in pospešijo njegovo razgradnjo. Oksidativne poškodbe poškodujejo strukturno plast in obrambno bariero kože. Te poškodbe nastanejo, ker se nestabilen atom v telesu poskuša vezati na kolagen, s čimer spremeni njegovo kemijsko strukturo. Nekateri pogosti sprožilci prostih radikalov so sončni UV-žarki, onesnaženje in cigaretni dim. Med sporne onesnaževalce, ki motijo graditev kolagena, naj bi po mnenju številnih raziskovalcev, kot je Stephanie Seneff, sodil tudi glifosat. Glifosat ima podobno strukturo aminokislini glicin, zato naj bi se namesto nje vezal povsod, kjer je ta aminokislina potrebna za gradnjo določene beljakovine, tudi kolagena. S tem pa se funkcija prizadete beljakovine lahko izgubi. Podobno lahko tudi visoka vsebnost sladkorja v prehrani poškoduje kolagen. Molekule sladkorja se v procesu glikacije vežejo na kolagen, zaradi česar postane tog in neprožen.
Kako spodbudimo njegovo proizvodnjo?
S povečanjem vnosa kolagena z živalsko prehrano in po potrebi s prehranskimi dodatki spodbujamo proizvodnjo kolagena, saj damo telesu gradnike za njegovo tvorbo. Dobra novica je, da lahko gradnike aminokislin za kolagen najdemo tudi v rastlinskem svetu. Ugotovili so, da lahko tudi z jemanjem veganskih prehranskih dopolnil z vsebnostjo aminokislin rastlinskega izvora, ki so gradniki kolagena, povečamo njegovo proizvodnjo v telesu. Pri izbiri teh naj vam bodo v pomoč štirje nasveti. Iščite takšne, ki imajo enako ali podobno razmerje aminokislin kot človeški kolagen tipa ena.
Izberite klinično preizkušen odmerek kolagena za zdravstvene koristi. Za kožo je navadno priporočljiv odmerek 2,5 grama ali več. Poskrbite, da dopolnilo vsebuje vitamin C, saj ta pomaga podpirati proizvodnjo kolagena v telesu. Izberite formulacijo, ki vsebuje klinično preizkušene prijazne bakterije, kot je Streptococcus thermophilus. Poleg podpore mikrobioma imajo te tudi lastnosti, ki koristijo zdravju kože, zato se odlično dopolnjujejo s kolagenom in vitaminom C.
