Kako shraniti sonce v živilih?

Composition with raw vegetables in wicker basket isolated on white

Ko se junija začnejo bohotiti rastline na našem vrtu, vemo, da se bomo kmalu znova bomo znašli pred večnim vprašanjem: Kaj storiti s presežki?

Razdeliti jih sosedom, sorodnikom in prijateljem, posušiti, vlagati ali zamrzniti?

Ko govorimo o pomenu energije sonca, je pomembno, da pri shranjevanju živil upoštevamo tudi ta vidik. Živimo v okolju, kjer imamo več oblačnih in mrzlih kot sončnih in suhih dni. Zato v večjem delu leta prevladuje tako imenovana jin energija (hladno, vlažno, temno itd.). To energijo povečujemo tudi s svojim intelektualnim delom in nenehnim ropotanjem, ki se odvija v naših možganih. Če hrano shranjujemo v zamrzovalni skrinji, potem tudi na tak način živilom odvzemamo moč sončne svetlobe.

Vse skupaj močno izčrpava naše telo in vse procese v telesu, ki potrebujejo veliko sonca in toplote. To se nato kaže v težavah s kandido, revmatizmom, artrozami, prehladi, depresijami in podobnimi težavami. Antropozofska medicina in druge holistične medicine vedo, da so predvsem naši organi metabolizma (celotna prebava in z njo povezani organi) zelo odvisni od pravilnega ogrevanja. Pomanjkanje toplote v teh organih neposredno vpliva na njihovo pravilno delovanje.

Za svoje zdravje lahko storimo veliko, če se naučimo telesu nenehno dodajati uskladiščeno svetlobo in toploto. Za prehrano, zlasti v zimskem času, izbiramo živila, ki so zaužila veliko svetlobe (jedrca, semena, olja, kakovostne maščobe, sadeže in plodove, ki so se dolgo sončili). Ta vidik je dobro upoštevati tudi pri načinu shranjevanja živil. Dejansko bi bilo najbolje čim več sadja, začimbnic in celo zelenjave posušiti. Tako živilom dodamo še en odmerek sonca. Tam, kjer sušenje ni primerno, dosežemo enak rezultat z vlaganjem v olja. Tudi sol v sebi zadržuje veliko svetlobe, zato je odličen način shranjevanja jušne zelenjave, na primer, če svežo zelenjavo zmeljemo ter jo zmešamo s soljo in oljem. Na podoben način lahko izdelujemo tudi različne oblike pesto omak. Primerne so koprive, čemaž, bazilika, peteršilj, drobnjak, slanuše itd. Če uspešno izdelujete še kakšno, za katero ne vemo, bomo veseli, če nam boste to sporočili, da bomo povedali naprej.

Pri vseh navedenih pripravkih je zelo pomembno izbrati pravi dan. Začimbnice in sadeži bodo ohranili barvo in najboljšo aromo, če jih bomo pobirali na dan za cvet dopoldne. Korenovke pa so »najmočnejše«, če jih izkopljemo na dan za korenino popoldne. Plodove za sušenje nabiramo na dan za plod, ker imajo takrat več varovalnih sladkorjev in manj vode. Zato se tudi lažje ohranijo.

Seveda obstajajo tudi izjeme, ki jih ni mogoče predvideti v setvenem koledarju. Tako rastline na primer začutijo približevanje fronte nizkega tlaka in še posebej pred poletnimi neurji pohitijo s spravljanjem svojih dragocenosti na varno. V takšnih primerih boste opazili, da sadeži nekaj ur pred nevihto popolnoma izgubijo aromo in slast, podobno pa se dogaja tudi z vonjem dišavnic. In kam je vse to izginilo? Rastline so pobrale zdravilne učinkovine in sadne sladkorje iz plodov, listov in cvetov ter jih spravile v korenine. Če bodo utrpele poškodbe zaradi vetra in toče, bodo s temi snovmi laže celile lastne rane. Modro, mar ne?

Zato v takšnih primerih ne nabiramo rastlin, četudi je v setvenem koledarju morda zapisano drugače. Izkoristite lastne čute za vonj in okus kot zadnjo kontrolo, kdaj je pravi trenutek za kakšno opravilo.

Ni vsaka toplota enaka

Na termometru je mogoče 100 °C res vedno videti enako, vendar v življenju in naravi ni tako. V knjigi Nutrition opisuje dr. Rudolf Hauschka poskus, s katerim dokazuje, da je narava toplote lahko zelo različna. Poskus so naredili tako, da so destilirano vodo v enakih posodah segreli do točke vretja z različnimi toplotnimi viri. Uporabili so električni štedilnik, plinski štedilnik in štedilnik na trda goriva, v katerem so enkrat ogenj zakurili z lesom, drugič z ogljem, tretjič pa s slamo. Vodo so kuhali 20 minut, jo nato ohladili na 17 °C, potem pa z njo namočili žitna semena v porcelanskih posodah. Poskus je trajal 10 dni, nato pa so pregledali razlike med tako kaljenimi semeni. Prišli so do naslednjih ugotovitev:

Pri rastlinah, ki so jih zalivali z vodo segreto na električnem viru, je prišlo do opaznega podaljševanja korenin in zaostajanja pri razvoju listov. Električna toplota je namreč »hladna«, zato vpliva bolj na ta pol rastline. Najbolje so rasla žita zalivana z vodo, ki je bila segreta s slamo ali lesom. Dr. Hauschka razlaga, da lahko razliko med naravo elektrike in lesa opazujemo tudi pri obnašanju plamena sveče, če ga izpostavimo električnemu polju. Opazili bomo, da se plamen obrača navznoter. Les pa ustvarja toploto, ki se širi navzven. Zato se tudi mi zelo različno počutimo v prostorih ogrevanih na elektriko ali tistih, ki jih grejejo drva. Na podoben način je antropozofska medicina prišla do sklepov, da za normaliziranje našega metabolizma in regeneracijo telesa potrebujemo več »tople toplote«.

Zato v mesecu najdaljših dni ne zamudite sonca in ga poskusite tudi pravilno »konzervirati« za dolge zimske noči.