Gladka in dišeča – za kakšno ceno?

Man and little boy with shaving foam on their faces looking into the bathroom mirror and laughing. Father and son having fun while shaving in bathroom.

Moška koža na obrazu je dnevno izpostavljena britju, zato se njena povrhnjica hitro izsuši in pogosto postane bolj groba. Mnoge moške ob tem pesti tudi pojav vraščenih dlak in izpuščajev po vsakem britju. Če na tako razdraženo kožo moški nanese še konvencionalni losjon za po britju ali kakšno drugo sintetično izdelano kremo, pa je rezultat pogosto še slabši. Tudi moška kozmetika, ki ni organskega izvora, je namreč polna »mašil«, ki naj bi zagotavljala njeno trajnost, ugodno teksturo in še kaj, v resnici pa škodijo ne le koži, temveč tudi uporabnikovemu zdravju v celoti, saj se iz kože prenašajo v kri.

V nadaljevanju so predstavljene najbolj pogosto uporabljane škodljive snovi v konvencionalnih kozmetičnih izdelkih, kot jih najdete zapisane v seznamu sestavin INCI.

Skoraj v vseh izdelkih lahko najdemo:

parabene (Butyl-, Propyl-, Isopropyl-, Methyl-, Ethylparaben): Uporabljajo se za podaljšanje roka trajanja izdelkov kot zaviralci rasti mikroorganizmov. Povzročili so že mnogo alergičnih reakcij in izpuščajev ali lišajev na koži. Raziskave so potrdile, da so šibko estrogenski in se absorbirajo v telo skozi kožo. Žal se še vedno uporabljajo zelo na široko, čeprav je znano, da so toksični.
Diazolidinyl Urea in Imiazolidinyl Urea: konzervansa, ki se pogosto uporabljata, a ju zaradi šibkega delovanja kombinirajo še z drugimi konzervansi. Obe kemikaliji sproščata v telo formaldehid, ki je toksičen.

V vodicah za po britju so najpogostejši:

Alcohol Denat: kadar gre za navaden alkohol, je dražeč za kožo in v večjih količinah škodljiv za organizem.
parfum ali Fragrance: sintetične vonjave lahko povzročajo številne težave, kot so glavoboli, vrtoglavica, izpuščaji, hiperpigmentacija kože, dražeč kašelj, bruhanje, draženje kože … seznam se redno dopolnjuje in vztrajno daljša.
Color: sintetične barve, ki so pogosto škodljive za celoten organizem, lahko pa celo kancerogene.

Kreme za britje in balzami po britju pogosto vsebujejo:

Triethanolamine (TEA) in Diethalonamine (DEA): oba povzročata alergije in sta toksična. V raziskavah so ju povezali z rakom, saj pogosto vsebujeta rakotvorne nitrosamine.
1,4-Dioxane: močno kancerogena spojina (pospešuje nastanek raka), ki dokazano toksično deluje na človekov imunski sistem. Toksičen je za dihala in pogojno toksičen za ledvica. Škodljivo deluje že v zelo majhnih dozah (draži kožo), v večjih dozah pa deluje toksično tudi na reproduktivni sistem. Zaradi močno škodljivega delovanja je bil prepovedan za uporabo v kozmetičnih proizvodih v EU, Kanadi in mnogih drugih državah po svetu, žal pa ga z nenapovedanimi testiranji še vedno najdejo v številnih kozmetičnih izdelkih (raziskave in testiranja opravlja med drugim organizacija, navedena v Viru).
Ethylene Oxide: dokazano kancerogena spojina. Toksičen je za imunski sistem, dihala in kožo. Zaradi škodljivosti ga je prepovedano dodajati v kozmetične izdelke, a ga kljub temu še vedno odkrivajo v nekaterih. Toksično deluje tudi na živčni sistem in reproduktivne organe, v določenih primerih tudi na čutila in kardiovaskularni sistem.
Disodium EDTA: že v majhnih količinah negativno vpliva na možgane in celoten živčni sistem, v višjih koncentracijah pa tudi na žleze z notranjim izločanjem. Posebno škodljiv je, ker močno poveča vpojnost kože in tako omogoči še drugim škodljivim sestavinam, da hitreje prehajajo skoznjo.
Tromethamin: v zmernih dozah je lahko nevrotoksičen (škodljivo vpliva na živčni sistem).
Octyldodecanol: že v zelo majhnih dozah lahko draži kožo, oči in dihala (če se nahaja v aerosolu).
Propylene Carbonate: lahko draži oči in kožo. Študije so pokazale, da lahko deluje toksično na mestu nanosa, še posebej, če se uporablja za nego kože okoli ust ali oči.
Magnesium Sulfate Heptahydrate: toksično deluje na celoten organizem že v zelo majhnih dozah.
PEG-40 Hydrogenated Castor Oil: zelo škodljiv, če se uporablja na poškodovani koži. Pogosto vsebuje močno toksična 1,4-Dioxane in Ethylene Oxide.

V kremah za obraz se izogibajte sledečim:

Isohexadecane: lahko deluje škodljivo ali celo toksično na organe v telesu.
Isopropyl isostearate: v zmernih dozah škodljivo deluje na organe, še posebej, če ga nanašamo v okolico ust in oči.
Sorbitan stearate: v srednje velikih dozah draži kožo.
Dimethicone: deluje toksično oziroma škodljivo. Za to sestavino veljajo stroge omejitve glede uporabe v kozmetičnih izdelkih.
Potassium aspartate: študije so pokazale, da škodljivo deluje na celoten organizem ob vnosu zmerno velikih doz.
Stearalkonium Chloride: štirikratna amonijeva spojina, ki se uporablja v balzamih za lase in kremah. Razvili so jo v tekstilni industriji kot mehčalec za perilo. Povzroča alergijske reakcije in je toksična.

Izdelke za čiščenje obraza najbolj obremenjujejo:

Sodium Lauryl Sulfate in Sodium Laureth Sulfate (SLS): poceni, groba detergenta, ki se uporabljata v šamponih zaradi svojih čistilnih sposobnosti in povzročanja penjenja. Običajno ju izdelajo kot derivata surove nafte ali tudi iz kokosa, vendar s precejšnjo kemično predelavo le-tega. Zato izraz »prihaja iz kokosa« ne pomeni dokaza naravnosti, ker je sestava v biti popolnoma spremenjena. Povzročata draženje oči, prhljaju podobno luščenje lasišča, lišaje na koži in ostale alergične reakcije.
PEG-150 distearate: zaradi škodljivosti je v kozmetični uporabi omejen, saj lahko deluje toksično na organizem. Ni varen za uporabo na poškodovani koži. Obstoja možnost, da je kontaminiran tudi s toksičnima 1,4-Dioxanom in Ethylene Oxidom.

Več kot dovolj razlogov torej, da tudi moški pobrskajo po ponudbi naravne, organske kozmetike, ki se je v zadnjem času že precej razširila.

Naravne, zdravju prijazne alternative

Med sestavinami tovrstnih izdelkov so najpogostejše:

laneno olje: pomaga pri celjenju odrgnin, nastalih zaradi britja. Maščobne kisline v lanenem semenu tudi preprečujejo mašenje por, saj mehčajo in redčijo kožno maščobo. Slednja tako ne zastaja več v porah, kar bistveno zmanjša nastajanje aken in ekcemov po britju. Laneno olje ima tudi odlično sposobnost, da zaklene vlago v kožo in jo tako vlaži še dolgo po nanosu. Laneno seme poleg pomembnih olj vsebuje tudi lignane, ki imajo močan antioksidativen učinek in na koži delujejo protivnetno.
nepozebnik (Hamamelis Virginiana): zmanjšuje rdečico, vlaži in pomirja kožo. Deluje protivnetno in adstringentno (krči pore), pomaga pa celo zaustavljati krvavitve.
ognjič (Calendula Officinalis): pomaga pri negi poškodovane ali od sonca izsušene kože. Ustvarja posebno zaščitno plast, ki varuje kožo pred degenerativnimi spremembami.
aloja (Aloe Vera, Aloe Barbadensis): ima močne protivnetne lastnosti, globinsko vlaži in regenerira kožo. Je odlična za obnavljanje kože in pomaga proti prezgodnjemu staranju.
olje pšeničnih kalčkov (Triticum Vulgare): bogat vir vitaminov A, E in D. Ob nanosu kožo pomirja ter pomaga odpravljati suh občutek in pokanje povrhnjice.
jojobino olje (Simmondsia Chinensis): blaži vnetja in srbečico ter naredi kožo mehko in voljno. Varuje pred izsušitvijo in sončnimi žarki (primerljivo s kremo za sončenje faktor 4).
različna eterična olja: evkaliptus in poprova meta hladita kožo med britjem, sivka jo pomirja, citrusi osvežujejo …


Vir: Navedeni podatki so izsledki študije Skin Deep, ki jo izvaja ena izmed zelo dejavnih nevladnih organizacij v ZDA, Environmental Working Group: http://www.cosmeticsdatabase.com/special/parentsguide/.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj