Tekstil za enkratno uporabo

659

Ste že opazili, da številnih oblačil po koncu uporabe ne morete več uporabiti niti kot krpo za čiščenje stanovanja? Tkanin, iz katerih so izdelana, ne marajo ne psi ne mačke ne glodavci. Zakaj? Ker ne vpijajo vlage, ker so statične, ker puščajo barvo, ker kljub pranju še vedno zaudarjajo, ker razpadejo, še preden bi sploh lahko bile deležne vnovične uporabe.

Če so ti izdelki tako neprimerni, zakaj jih sploh nosimo – kaj sploh počnejo na naši koži? Nas ščitijo pred mrazom? Niti ne, saj številni povzročajo nenehno nihanje telesne temperature. Nas poleti hladijo? Tudi ne, saj ves čas potencirajo segrevanje telesa. Človeški znoj, ki ostane na takem oblačilu, ima še posebno neprijeten vonj, popolnoma drugačen kot sicer.

Če ste pozorni le na sintetiko, omenimo, da je na trgu ogromno tkanin z novimi imeni, o katerih proizvajalci nočejo, da jih povezujete s sintetiko. Med njimi je tudi bombaž, ki se zaradi številnih obdelav ter rasti v toksičnih okoljih obnaša skorajda kot sintetika. Toda to ne bo pisalo na etiketi, tega ne boste ugotovili niti z otipom, ampak šele takrat, ko boste oblačilo začeli uporabljati.

Kemikalije v tekstilu

Na splošno pozabljamo na kemikalije, saj so nevidne, naše telo pa se nanje ne odzove takoj, čeprav puščajo sledove povsod po telesu. Strupi obremenjujejo celoten imunski sistem, jetra in možgane, raven naše energije je nizka, v telesu pa nenehno potekajo vnetja. Telo ima namreč na voljo le dve izbiri – ali gradi in ohranja zdravje ali pa čisti in razkraja strupe.

Tekstilna industrija največkrat deluje zgolj po naslednjih načelih: najcenejše surovine in velike razlike v ceni; najcenejše surovine z nešteto obdelavami za višje vizualno ovrednotenje končnega izdelka; najcenejše tkanine s pečatom blagovne znamke za boljši imidž in višjo vrednost.

Med opazovanjem izdelkov na policah boste spoznali, da je osnova večinoma enaka. Razlika je samo v tem, kdo vam bo posamezni izdelek prodal, kako in za koliko denarja. Nekoč cenjena imena blagovnih znamk žal že dolgo niso več merilo za odlično kakovost; izbira teh oblačil v večini primerov govori le še o debelini naše denarnice.

Največ nevarnih kemikalij in barvil še vedno uporabljajo na Kitajskem, Tajskem, v Bangladešu in v drugih azijskih državah, kamor podjetja zaradi poceni delovne sile selijo proizvodnjo, od tam pa uvažajo izdelke. Večina tekstilnih izdelkov prihaja k nam prav iz teh držav.

Dragi izdelki, poceni delovna sila

Če so nekoč skoraj vse blagovne znamke imele lastne tovarne, zdaj ni več tako. Njihova proizvodnja poteka v tako imenovanih sweatshopih (tovarne ali delavnice, zlasti v industriji oblačil, kjer je delo fizičnih delavcev zelo slabo plačano, delavniki so dolgi, delovne razmere pa zelo slabe – novodobno suženjstvo). Podjetja se za to možnost odločajo zaradi nizkih stroškov in poceni delovne sile, predvsem pa zaradi prelaganja odgovornosti na druge, če pride do bolezni/poškodb zaposlenih ali napak na izdelkih.

Poleg tega tovrstna »proizvodnja« omogoča hitrejše prilagajanje trgu ter nenehne selitve na cenovno nižja območja oziroma k cenejši delovni sili. Tako na istem mestu, ob enakem plačilu delavcev in včasih tudi iz povsem enakih materialov šivajo oblačila in izdelke za dom za blagovne znamke Kik, Primark, H&M, Hugo Boss, Zara, Adidas, Armani … Kaj pridobite s plačilom višje končne cene izdelka, lahko ugotovite sami. Pri tovrstnih izdelkih večinski del cene predstavlja strošek trženja in pribitkov, ki z izdelavo ter kakovostjo izdelka nimajo veliko skupnega.

Škodljivi vplivi na okolje

K nenehni menjavi izdelkov nas ne spodbuja le modna industrija s svojimi nenehno novimi kolekcijami. K temu pripomorejo tudi slabi materiali, zaradi katerih je treba izdelke (četudi niste modni navdušenec) menjati precej pogosteje kot nekoč, saj preprosto ne zdržijo več kot nekaj pranj in več kot dveh let uporabe. Slaba kakovost tkanin je velikim zaslužkarjem naravnost pisana na kožo. Zapisana pa je tudi na vašo kožo. Ko so opravljali raziskave, so pri analiziranju urina našli vrsto kemikalij, ki so v rabi prav v tekstilni industriji, v telo pa pridejo prek dihal in kože.

Proizvodnja vedno novih izdelkov povzroča težave tudi daleč od nas.

Če smo nekoč ljudi v tretjem svetu humanitarno razveseljevali s posteljnino in oblačili, se zdaj krog začne in konča pri njih. Zdaj oni izdelujejo poceni oblačila, ki jih nato prodajajo razvajenim kupcem v Evropi, zatem pa jih v obliki zavrženih izdelkov vnovič dobijo nazaj. Ker je v Evropi preveč odpadkov, tako da jih ponekod ni več dovoljeno sežigati, saj so izdelki preveč toksični, zdaj svoje odpadke odlagamo že na druge celine. Izdelki so tudi po številnih pranjih, v svoji zadnji fazi, še vedno toksični, kar je še ena temna plat medalje tovrstnih izdelkov.

Obstajajo tudi zdrave možnosti

Vedno je pravi čas, da začnete ob nakupu in z mislijo na ceno izdelkov iskati argumente. Kaj dobim, če plačam več? Zdrav in neoporečen izdelek – ali zgolj precej drag izdelek z etiketo, na kateri je zapisano znano ime?

Oblačila in izdelki za dom iz naravnih materialov pripovedujejo popolnoma drugačne zgodbe. Podjetja s sledenjem svojim vrednotam, s skrbjo za neoporečnost in kakovost izdelkov, s skrbjo za zaposlene ter z največjo možno ravnjo varovanja okolja ponujajo izdelke, ki so zdravi za uporabnike.

Izdelke večinoma izdelujejo v lastni proizvodnji, s stalnimi zaposlenimi, po tradicionalnih postopkih in v butičnih količinah, kar omogoča tudi skrbno in smotrno ravnanje z naravnimi viri. Poleg postopkov obdelave neškodljivost izdelkov zagotavlja to, da so izdelani po načelih in v skladu s pravično trgovino. Cenovna politika je pri teh izdelkih povsem drugačna kot pri konvencionalnih. Tu ni nerealno postavljenih visokih cen, ki jim sledijo popusti ob vseh možnih »marketinških praznikih«. Cena je postavljena realno, v skladu s kakovostjo izdelka. Tako ne izberete le kakovostnega in zdravega izdelka, temveč tudi podpirate preživetje poštenih obrtnikov. Če jih jutri ne bo več, tudi mi ne bomo imeli več možnosti za bolj zdrave izbire.

Nekaj nasvetov ob izbiri izdelkov:

Kupujte manj, izdelke uporabljajte, vse dokler služijo svojemu namenu, saj noben nov izdelek (tudi ekološki) ni več takšen, kot so bili še pred dvajsetimi leti.

Ne nasedajte modnim trikom. Nekoč so v enem letu izdelali po štiri kolekcije oblačil, zdaj pa nove kolekcije prihajajo v trgovine vsak teden. Ta trend se je razširil tudi na izdelke za dom. Pri tem gre za tipično pospeševanje prodaje, vsiljeno sledenje modnim smernicam, od katerega imajo največ prodajalci, trpi pa vaša denarnica, če o okolju, ki mora pogoltniti vse te presežke proizvedenih in zavrženih izdelkov, niti ne govorimo.

Naj vas ne zavedejo visoki popusti, zlasti ne pri izdelkih, katerih uporaba ni časovno omejena in ki niso sezonski. Visoki popusti kažejo le na visoke razlike v cenah, ki jih postavljajo trgovci, in kar je še pomembnejše – kupljeni izdelek ni vreden denarja, ki ste ga pripravljeni odšteti zanj. Izdelki iz pravične trgovine morajo biti pravični ne le do proizvajalcev, temveč tudi do potrošnika – tudi s tem, da je cena realna, torej skladna s kakovostjo.

Vse izdelke večinoma izdelujejo po naročilu in v butičnih količinah. Zaloge niso smiselne, saj s tem po nepotrebnem uporabljamo naravne materiale in naravne vire. Zaradi pazljivosti, potrebne pri uporabi naravnih surovin in naravnih virov, pa tudi z vidika skladiščenja in transportiranja na zalogo to ni smotrno.

Zahtevnejše izdelke kupujte v specializiranih trgovinah.

Kupujte izdelke, ki so bili izdelani v Sloveniji ali pa so bili proizvedeni čim bližje.

Bodite radovedni in zahtevajte argumente. Dandanes je mogoče na tkanine napisati ali natisniti kar koli. Naj vas ne zavedejo ne zelena embalaža ne napisi na njej. Preverite materiale in preberite napise na etiketah oziroma preverite certifikate.

Izdelek vedno otipajte in povohajte.

Oblačila iz naravnih materialov so večinoma na voljo v klasičnih modelih, da jih lahko uporabljate čim dlje, nekatere v vseh letnih časih, zaradi česar so brezčasni in posledično uporabni vrsto let

Vse izdelke lahko po preteku uporabe reciklirate ali predelate za vnovično ali drugačno rabo: rjuha lahko postane prt, kuhinjska krpa ali krpa za prah. Pletena odeja, šal ali pokrivalo je lahko pozneje uporabno kot ležišče za mačko ali psa.

Poškodovan izdelek zašijte, popravite ali iz njega izdelajte novega.


Preberite več:
Kaj res šteje?
Bo vaša koža prebavila vaša oblačila?

Prejšnji članekSilicij – mnogo več kot le mineral lepote
Naslednji članekUsoda vode je v naših rokah
Sandra Klemenc, je lastnica Zelene trgovine – trgovine, s pestro izbiro ekoloških izdelkov za dom. Trgovina se nahaja v nakupovalnem središču BTC v Ljubljani, njen glavni program pa so ležišča iz ekoloških materialov, izdelana v Sloveniji pod lastno blagovno znamko. Sandra je tudi svetovalka za zdravo spanje, avtorica mnogih člankov na temo spanja in zdravega bivanja ter soavtorica knjižne uspešnice projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, priročnika Kako do več energije?. Sodeluje z mnogimi družbeno in okoljsko odgovornimi podjetji širom Evrope ter je zagovornica in podpornica humanitarnega, odgovornega in pravičnega ravnanja na vseh nivojih dela in bivanja tudi pri nas.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj