V svetu, kjer denar nadzorujejo vlade, banke in korporacije, ki so že zdavnaj izgubile kredibilnost, pomeni gotovina oz. fizični denar garancijo svobode. Z razvojem civilizacije se povečuje nadzor bank in vlad, ki si ga želijo njihovi lastniki, zato je nujno potrebno zaščititi gotovino.
Če se gotovina umakne oz. jo v popolnosti odpravijo in nadomestijo z digitalno denarnico oz. digitalnimi dokumenti, bodo centralne banke/oblast/vlade držav v vsakem trenutku imele popoln nadzor nad našo lokacijo in nad našimi nakupi.
Tako nam bodo lahko sledili še bolj, kot nam že danes, in ne bomo svobodni. V vsakem trenutku bodo upravljalci elektronskih dokumentov in digitalnega denarja (CDBC) vedeli, kje se nahajamo in za kakšne potrebe zapravljamo naš denar. Če se bo upravljalcem, na primer, zdelo, da se z našimi nakupi ne obnašamo okolju prijazno, ali da živimo po njihovem mnenju nezdravo in potrošniško nesprejemljivo, ali da nismo »dovolj poslušni državljani«, nas bodo »opozorili« na to, nam omejili nakup blaga in storitev oz. nas sankcionirali – podobno kot kitajski sistem socialnega kreditiranja. Takšen način ne pomeni svobode za ljudi, ampak lahko brez težav rečemo, da se na tak način uveljavlja digitalno suženjstvo, česar pa ljudje pod nobenim pogojem ne smemo sprejeti.
Kaj dejansko prinaša CBDC
V predstavitvah digitalnega denarja (CBDC) navajajo, da bodo transakcije hitrejše, lažje in cenejše. Ob tem pa ne povedo, da CBDC programirajo vladne službe oz. centralne banke. Ena glavnih skrbi pri CBDC je možnost povečanega nadzora in sledenja finančnim aktivnostim posameznikov.
Ker so transakcije CBDC zabeležene v centraliziranem sistemu, postane za oblast enostavno spremljati in slediti vsaki transakciji posameznikov, kar dejansko ogroža našo finančno zasebnost. Za razliko od fizičnega denarja transakcije CBDC ne zagotavljajo želene anonimnosti, ki jo posamezniki pričakujejo pri finančnih transakcijah. Vsaka transakcija CBDC se lahko poveže nazaj na vpleteno osebo, kar pomeni izgubo zasebnosti in osebne svobode.
CBDC daje centralnim bankam in vladam nadzor nad porabo posameznikov. S CBDC lahko oblasti za posameznike uvedejo omejitve glede načina porabe denarja, omejijo določene transakcije ali uvedejo davke in provizije. Posamezniki, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, za katere oblasti menijo, da so nezaželene, se lahko soočijo z omejitvami ali celo popolno izključitvijo pri uporabi CBDC. To bi lahko privedlo do izgube finančne svobode in zmožnosti svobodnega izvajanja transakcij. CBDC povečuje tveganje za vdore v podatke in poskuse hekerskih napadov. Centralizirani digitalni sistemi so ranljivi za kibernetske napade, kar lahko izpostavi finančne informacije posameznikov ter vodi v finančno prevaro ali krajo identitete.
Zelo zaskrbljujoča je izjava Augustina Carstensa, generalnega direktorja Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), ki je 19. 10. 2020 dejal: »Trenutno ne vemo, kdo danes uporablja bankovec za 100 dolarjev ali 1000 pezet. Glavna razlika med gotovino in digitalnim denarjem centralne banke je v tem, da bo imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bodo določali uporabo te oblike izražanja obveznosti do centralne banke, hkrati pa bomo imeli tehnologijo, ki nam bo to zagotovila. To dvoje je skrajno pomembno in prav v tem je največja razlika v primerjavi s tem, kar danes predstavlja gotovina.«
Iz navedene izjave je razvidno, da se želi z uvedbo digitalnega denarja pridobiti popoln nadzor nad denarjem. Torej, da bi imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bi določali uporabo. Navedena izjava sporoča, da CBDC ne zagotavlja več zasebnosti, svobode in avtonomije ljudi pri uporabi denarja, ampak je usmerjen v popoln nadzor nad uporabo denarja vsakega državljana sveta, v našem primeru državljana Republike Slovenije. Če bi takšno izjavo podal »navaden« državljan, ne bi bila tako zaskrbljujoča, a ker jo je podal generalni direktor BIS, smo lahko upravičeno zaskrbljeni in se tudi upravičeno vprašamo, kaj je končni cilj bančne industrije v povezavi s politiko oz. vladami.
Pravica do gotovine naj bo ustavna
Zaradi izjav posameznih vplivnih ljudi v povezavi z digitalnim denarjem in ob aktivnostih posameznih držav oz. vlad (Florida, Slovaška), da so gotovino ali vpisali v svojo ustavo ali prepovedali uporabo digitalnega denarja, je prisotna upravičena bojazen nas, državljanov Slovenije, da je uvedba digitalnega denarja in postopna ukinitev gotovine namenjena predvsem temu, da bi vlade držav nadzirale in nadzorovale finančne podatke državljanov. Na tak način pa je napadena zasebnost in finančna svoboda državljanov Republike Slovenije.
Pravica do gotovine je ena od ključnih pravic, s katero državljani uveljavljamo svobodo in zasebnost v trgovinskih in pravnih odnosih. Iz vseh zgoraj naštetih razlogov in pomislekov je bila podana pobuda za vpis gotovine v Ustavo Republike Slovenije, saj s tem dosežemo zaščito pravice do gotovine in rečemo odločni NE popolnemu nadzoru nad denarjem.
Zato ste vabljeni, da to pobudo skupaj podpremo s svojim podpisom v času med 1. 9. 2023 in 30. 10. 2023.
Več informacij o oddaji podpisa.
Preberite tudi:
Digitalni denar ali digitalni nadzor
Manipulacija in svoboda
Prodaja varnosti
