Blackrock in Vanguard stojita za globalnim prevzemom in pooblastili za cepljenje

    Po prispevku dr. Josepha Mercole prevedel Iztok Kokalj.

    November 2021 – Do nedavnega se je zdelo, da je gospodarska konkurenca poganjala vzpon in padec malih in velikih podjetij po ZDA in svetu. Domnevno je PepsiCo konkurent Coca Cole, Apple in Android se borita za vašo zvestobo in farmacevtska podjetja se borijo za vaše dolarje v zdravstvu. Vendar je vse to iluzija.

    Od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta dve korporaciji – Vanguard in Blackrock – pogoltnili večino podjetij na svetu in tako učinkovito uničili konkurenčni trg, na katerem sloni ameriška moč, in za seboj pustili le lažne privide.

    Dejansko je globalno gospodarstvo morda največji iluzionistični trik, ki so ga kdajkoli potegnili čez oči ljudi po vsem svetu. Če želite razumeti, kaj se v resnici dogaja, si oglejte uro dolg dokumentarec Tima Gielena Monopoli: Kdo je lastnik sveta?.

    Korporativna dominacija

    Kot ugotavlja Gielen, ki pripoveduje v filmu, peščica mega korporacij – zasebnih investicijskih družb – prevladuje na vseh vidikih našega življenja; vse, kar jemo, pijemo, nosimo ali uporabljamo na tak ali drugačen način. Ta investicijska podjetja so tako ogromna, da nadzorujejo denarni tok po vsem svetu. Torej, kako ta shema deluje?

    Medtem ko se zdi, da je na trgu na stotine konkurenčnih blagovnih znamk, imajo večja matična podjetja več manjših blagovnih znamk. V resnici so na primer vse blagovne znamke pakirane hrane v lasti ducata večjih matičnih podjetij.

    PepsiCo ima v lasti dolg seznam blagovnih znamk hrane, pijač in prigrizkov, prav tako kot Coca-Cola, Nestle, General Mills, Kellogg’s, Unilever, Mars, Kraft Heinz, Mondelez, Danone in Associated British Foods. Te matične družbe skupaj monopolizirajo pakirano živilsko industrijo, saj tako rekoč vsaka razpoložljiva blagovna znamka živil pripada eni od njih.

    S temi podjetji se javno trguje in jih vodijo uprave, kjer imajo največji delničarji moč pri odločanju. Tukaj postane zanimivo, saj ko pogledaš, kdo so največji delničarji, najdeš še en monopol.

    Medtem ko se lahko največji delničarji občasno spremenijo na podlagi kupljenih in prodanih delnic, sta dve podjetji dosledno uvrščeni med največje institucionalne imetnike teh matičnih družb: The Vanguard Group Inc. in Blackrock Inc.

    Pepsi in Coca-cola – primer

    Na primer, medtem ko je v PepsiCo več kot 3.000 delničarjev, lastniški deleži Vanguarda in Blackrocka predstavljajo skoraj eno tretjino vseh delnic. Od 10 največjih delničarjev PepsiCo imajo prvi trije, Vanguard, Blackrock in State Street Corporation, več delnic kot preostalih sedem.

    Zdaj pa poglejmo Coca-Cola Co., Pepsijevega največjega konkurenta. Kdo je lastnik Coca-Cole? Tako kot pri Pepsiju imajo večino delnic družbe institucionalni vlagatelji, ki jih je 3.155 (na dan snemanja dokumentarca).

    Kot je prikazano v filmu, so trije od štirih največjih institucionalnih delničarjev Coca-Cole enaki delničarjem Pepsija: Vanguard, Blackrock in State Street Corporation. Prvi delničar Coca-Cole je Berkshire Hathaway Inc.

    Ti štirje – Vanguard, Blackrock, State Street in Berkshire Hathaway – so štiri največja investicijska podjetja na planetu. »Torej sta Pepsi in Coca-Cola vse prej kot tekmeca,« pravi Gielen. Enako velja za druga podjetja za pakirano hrano. Vsi so v lasti iste majhne skupine institucionalnih delničarjev.

    Veliki tehnološki monopol

    Monopol teh investicijskih podjetij ni prenesen le na industrijo pakirane hrane. Ugotovili boste, da prevladujejo tudi v skoraj vseh drugih panogah. Vzemite na primer »Big Tech«: med 10 največjimi tehnološkimi podjetji najdemo Apple, Samsung, Alphabet (matično podjetje Googla), Microsoft, Huawei, Dell, IBM in Sony.

    Na primer, Facebook ima v lasti Whatsapp in Instagram. Alphabet je lastnik Googla in vseh podjetij, povezanih z Googlom, vključno z YouTubom in Gmailom. Je tudi največji razvijalec Androida, glavnega konkurenta Applu. Microsoft ima v lasti Windows in Xbox. Štiri matične družbe proizvajajo programsko opremo, ki jo uporabljajo skoraj vsi računalniki, tablice in pametni telefoni na svetu. Kdo je torej lastnik?

    Tukaj je vzorec:

    • Facebook — Več kot 80 % delnic Facebooka imajo institucionalni vlagatelji, največji institucionalni imetniki pa so enaki tistim v živilski industriji: Vanguard in Blackrock sta prva dva od konca marca 2021. State Street Corporation je peti največji delničar.
    • Apple – Štirje največji institucionalni vlagatelji so Vanguard, Blackrock, Berkshire Hathaway in State Street Corporation.
    • Microsoft – Prvi trije institucionalni delničarji so Vanguard, Blackrock in State Street Corporation.

    Še naprej lahko pregledujete seznam tehnoloških blagovnih znamk – podjetij, ki izdelujejo računalnike, pametne telefone, elektroniko in gospodinjske aparate – in med največjimi delničarji boste vedno znova našli Vanguard, Blackrock, Berkshire Hathaway in State Street Corporation.

    Ista majhna skupina ima v lasti tudi vse ostalo

    Enak trend lastništva obstaja v vseh drugih panogah. Gielen ponuja še en primer, da dokaže, da ta izjava ni pretiravanje:

    »Recimo, da želimo načrtovati počitnice. Na našem računalniku ali pametnem telefonu iščemo poceni let na sončno destinacijo prek spletnih mest, kot sta Skyscanner in Expedia, ki sta v lasti iste skupine institucionalnih vlagateljev (Vanguard, Blackrock in State Street Corporation). Letimo z eno od številnih letalskih družb (American Airlines, Air France, KLM, United Airlines, Delta in Transavia), katerih večina delnic je pogosto v lasti istih vlagateljev …

    Letalska družba, s katero letimo, je v večini primerov Boeing ali Airbus. Spet vidimo iste (institucionalne) delničarje. Hotel ali apartma iščemo preko Bookings.com ali AirBnB.com. Ko prispemo na cilj, gremo na večerjo in napišemo oceno na Trip Advisor. Isti vlagatelji so osnova vseh vidikov naše poti. In njihova moč sega še veliko dlje, saj celo kerozin, ki poganja letalo, prihaja iz ene od njihovih številnih naftnih družb in rafinerij. Tako kot jeklo, iz katerega je izdelano letalo, prihaja iz enega od njihovih številnih rudarskih podjetij. Ta majhen klub investicijskih družb, bank in vzajemnih skladov, so tudi največji delničarji v primarnih panogah, od koder prihajajo naše surovine.«

    Enako velja za kmetijsko industrijo, od katere je odvisna svetovna živilska industrija, in katero koli drugo večjo industrijo. Ti institucionalni vlagatelji so lastniki Bayerja, največjega proizvajalca semen na svetu; imajo v lasti največje proizvajalce tekstila in številna največja oblačilna podjetja.

    Imajo v lasti rafinerije nafte, največje proizvajalce sončnih panelov ter avtomobilsko, letalsko in orožarsko industrijo. Imajo v lasti vsa večja tobačna podjetja, pa tudi vsa večja farmacevtska podjetja in znanstvene inštitute. Imajo tudi velike veleblagovnice in spletne tržnice, kot so eBay, Amazon in AliExpress.

    Imajo celo plačilne metode, ki jih uporabljamo, od podjetij za izdajo kreditnih kartic do platform za digitalno plačevanje, pa tudi zavarovalnic, bank, gradbenih podjetij, telefonskih podjetij, restavracijskih verig, blagovnih znamk za osebno nego in kozmetičnih znamk.

    Ne glede na to, katero industrijo gledate, so glavni delničarji in torej nosilci odločanja enaki: Vanguard, Blackrock, State Street in/ali Berkshire Hathaway. V skoraj vsakem večjem podjetju najdete ta imena med 10 največjimi institucionalnimi vlagatelji.

    Kdo je lastnik svetovnih investicijskih podjetij?

    Če se poglobimo, ugotovimo, da so ta velika investicijska podjetja v lasti lastnega niza delničarjev.

    Ena najbolj neverjetnih stvari pri tej shemi je, da so institucionalni vlagatelji – in obstaja jih veliko več od štirih primarnih, na katere smo se osredotočili tukaj – tudi lastniki drug drugega. Vsi so med seboj delničarji.

    Na vrhu piramide najdemo Vanguard in Blackrock. »Skupaj tvorita ogromno mrežo, ki jo lahko primerjamo s piramido,« pravi Gielen. Manjši institucionalni vlagatelji, kot so Citibank, ING in T. Rowe Price, so v lasti večjih investicijskih podjetij, kot so Northern Trust, Capital Group, 3G Capital in KKR. Ti vlagatelji so v lasti še večjih investicijskih podjetij, kot sta Goldman Sachs in Wellington Market, ki sta v lasti še večjih podjetij, kot sta Berkshire Hathaway in State Street. Na vrhu piramide najdemo Vanguard in Blackrock.

    »Moč teh dveh podjetij je nekaj, kar si komaj predstavljamo,« pravi Gielen. »Ne samo, da so največji institucionalni vlagatelji vseh večjih podjetij na svetu, imajo v lasti tudi druge institucionalne vlagatelje teh podjetij, kar jim daje popoln monopol.«

    Gielen navaja podatke Bloomberga, ki kažejo, da naj bi Vanguard in Blackrock do leta 2028 skupaj upravljala naložbe v vrednosti 20 bilijonov dolarjev. Pri tem bodo imeli v lasti skoraj vse na planetu Zemlja.

    Blackrock – četrta veja vlade

    Bloomberg je prav tako označil Blackrock kot »četrto vejo vlade« zaradi tesnega odnosa s centralnimi bankami. Blackrock dejansko posoja denar centralni banki, zvezni rezervi, in je njihov glavni svetovalec.

    Več deset zaposlenih v Blackrocku je zasedlo vodilne položaje v Beli hiši pod administracijo Busha, Obame in Bidna. Blackrock je razvil tudi računalniški sistem, ki ga uporabljajo centralne banke.

    Kdo je lastnik Blackrocka?

    Larry Fink je nosilec družbe Blackrock, saj je njen ustanovitelj, predsednik in glavni izvršni direktor. Ni pa edini odločevalec, saj je tudi Blackrock v lasti delničarjev. Tu najdemo še eno zanimivost, saj je največji delničar Blackrocka Vanguard.

    »Tukaj začnejo stvari postajati mračne,« pravi Gielen. Vanguard ima edinstveno strukturo, ki nam preprečuje, da bi videli, kdo so dejanski delničarji. »Elita, ki ima v lasti Vanguard, ne želi, da bi kdorkoli vedel, da so lastniki najmočnejšega podjetja na svetu.« Kljub temu, če kopljete dovolj globoko, lahko najdete namige o tem, kdo so ti lastniki.

    Od lastnikov najbogatejšega, najmočnejšega podjetja na Zemlji lahko pričakujemo, da bodo med najbogatejšimi posamezniki na svetu. Leta 2016 je Oxfam poročal, da je skupno bogastvo 1 % najbogatejših na svetu enako bogastvu preostalih 99 %. Leta 2018 so poročali, da so najbogatejši ljudje na svetu v letu 2017 dobili 82 % vsega denarja, zasluženega po vsem svetu.

    V resnici lahko domnevamo, da so lastniki Vanguarda med 0,001 % najbogatejših ljudi na planetu. Po podatkih Forbesa je bilo marca 2020 na svetu 2075 milijarderjev. Gielen navaja podatke Oxfama, ki kažejo, da je dve tretjini milijarderjev svoje bogastvo pridobilo z dedovanjem in/ali monopolom.

    »To pomeni, da je Vanguard v rokah najbogatejših družin na svetu,« pravi Gielen. Med njimi najdemo Rothschilde, družino DuPont, Rockefellerjeve, družino Bush in družino Morgan, če naštejemo le nekatere.

    Mnogi pripadajo kraljevim krvnim linijam in so ustanovitelji našega centralnega bančnega sistema, Združenih narodov in skoraj vsake industrije na planetu. Gielen gre v svojem dokumentarnem filmu še dlje, zato ga zelo priporočam, da si ga ogledate v celoti. Tukaj sem povzel le majhen delček celotnega filma.

    Finančni državni udar

    Ko že govorimo o centralnih bankirjih, sem pred kratkim intervjuval finančno gurujko Catherine Austin Fitts, ki verjame, da so centralni bankirji tisti, ki so v središču globalnega prevzema, ki ga trenutno vidimo. Prav tako meni, da so oni tisti, ki pritiskajo na zasebna podjetja, naj izvajajo očitno nezakonito obvezno cepljenje proti covid-19 za zaposlene. Njihov nadzor je tako velik, da ima le malo podjetij možnost, da se jim zoperstavi.

    »Mislim, da so (centralni bankirji) res odvisni od pametnega omrežja in grozljive tehnologije, ki jim bo pomagala iti do zadnjih korakov finančnega nadzora, za kar mislim, da si prizadevajo,« je dejala. »Videli smo ogromno prizadevanj za bankrot prebivalstva in vlad, tako da je centralnim bankirjem veliko lažje prevzeti nadzor. O tem pišem že od leta 1998, da je to finančni udar. Zdaj, ko je finančni udar že utrjen, centralni bankirji služijo le še jurisdikciji nad zakladnico in davčnim denarjem. In če bodo uveljavili cepilne potne liste ter hkrati še CBDC (digitalna valuta centralne banke), bodo lahko pobirali davke z naših računov in vzeli naše premoženje. Torej, to je pravi državni udar.«

    Prejšnji članekKdo je ukradel planet Zemlja?
    Naslednji članekBrez cinka ni dobre telesne odpornosti!

    PUSTITE KOMENTAR

    Prosim vnesite svoj komentar!
    Prosimo, vnesite svoje ime tukaj