Vitamin C poleti?

Different products rich in vitamin C on light grey table. Space for text

O tem, da ob prvih znakih prehlada ali gripe potrebujemo več vitamina C, čivkajo že vrabci. Zato ob omembi tega vitamina večina ljudi najprej pomisli na zimske mesece, ko nam vitamin C pomaga okrepiti imunski sistem in lažje premagovati prehladne bolezni. Z večjimi odmerki tega vitamina lahko številne težave celo v kali zatremo.

Obdobje gripe in prehladov se poslavja, vendar to ne pomeni, da vitamina C ne potrebujemo več. Prav nasprotno, naše potrebe po njem so v poletnih dneh celo večje kot pozimi.

Namesto »klime«

Znanstvene raziskave so pokazale, da uživanje vitamina C v poletnih dneh pomembno zmanjša negativni odziv telesa ob obremenitvi, ki jo povzročijo čezmerne temperature in vse pogostejši večdnevni vročinski valovi.

Tako uživanje vitamina C zmanjša verjetnost za nastanek številnih bolezni, ki so povezane s poletno vročino, med katere uvrščamo zlasti alergije, izpuščaje in izčrpanost. Vitamin C ima tudi pomembno vlogo pri skrajšanju časa, ki ga telo potrebuje za prilagoditev višjim temperaturam. Naravna prilagoditev se kaže v obliki intenzivnega znojenja; slabša ko je prilagoditev, dlje se znojimo.

Za manj alergij

Vitamin C deluje antioksidacijsko in je naravni antihistaminik, zato pomaga pri obvladovanju težav in vnetij, ki jih povzroči histaminska reakcija, za katero so značilni alergijski simptomi, kot so kihanje, težko dihanje, srbenje in otekanje. Zagotovo pa vsi poznate nadležno histaminsko reakcijo ob piku komarja. Moč vitamina C se zelo okrepi s sočasnim jemanjem kvercetina, rastlinskega flavonoida, ki v telesu preprečuje nastajanje histamina.

Za mladostno kožo

Vitamin C je nepogrešljiv tudi pri nastajanju kolagena in s tem ohranjanju prožnosti kože. Kolagen skrbi, da koža dobi hranila, ki vzdržujejo njeno zdravje in mladosten videz. Vitamin C kot močan antioksidant ščiti kožo pred poškodbami zaradi prostih radikalov, ki nastajajo pod vplivom sončnih žarkov in pospešujejo staranje kože. Obrambne mehanizme telesa zelo okrepimo tudi z uživanjem naravnega vitamina E in beta karotena, ki spodbuja tvorbo kožnega barvila melanina, ki je naravna obramba pred sončnimi žarki.

Učinkovita rešitev za številne poletne tegobe je torej tudi vitamin C, zato se dobro založite z njim, vsekakor pa posezite tudi po drugih omenjenih dopolnilih.

Kaj je vitamin C?

Vitamin C, znan tudi kot askorbinska kislina, je vodotopen vitamin, kar pomeni, da ga naše telo ne skladišči. Spada tudi med esencialna hranila, saj ga naše telo ne more ustvarjati. Sodeluje v številnih biokemijskih procesih v organizmu, njegovi pozitivni učinki pa so znanstveno potrjeni in znani.

Vitamin C:

  • sodeluje pri delovanju imunskega sistema med intenzivno telesno dejavnostjo in po njej,
  • sodeluje pri nastajanju kolagena, potrebnega za zdravje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob,
  • prispeva k sproščanju energije pri presnovi,
  • prispeva k delovanju živčnega sistema,
  • prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju,
  • sodeluje pri delovanju imunskega sistema,
  • sodeluje pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom,
  • prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti,
  • prispeva k obnovi reducirane oblike vitamina E,
  • prispeva k povečanju absorpcije železa.

Najboljša vira vitamina C sta sadje in zelenjava. Veliko vitamina C vsebujejo citrusi (agrumi), kivi, paprika, brokoli in črni ribez. Količinsko pa so za preskrbo z vitaminom C pomembni tudi krompir, ohrovt, zelje, špinača in paradižnik. Prehranska dopolnila običajno vsebujejo vitamin C v eni od kemijskih oblik askorbinske kisline, ki je enako biološko razpoložljiva kot naravni vir askorbinske kisline v živilih (npr. pomarančni sok).

Absorpcija vitamina C

V telesu se absorbira od 70 do 90 odstotkov vitamina C, ki ga zaužijemo s prehrano. Njegova presnova poteka v tankem črevesu, z višanjem odmerka pa se učinkovitost absorpcije zmanjšuje. Presežek vitamina C se izloči z urinom.

Kar nekaj obširnih raziskav kaže, da optimalen izkoristek in največji učinek vitamina C dosežemo z zaužitjem 300-miligramskega odmerka. Zgornja dopustna meja, ki ne pomeni tveganja in ne povzroča neželenih učinkov, naj bi bila približno 2000 miligramov na dan.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj