Ljubezen gre v resnici (tudi) skozi želodec

432

Dogajanje v naših prebavilih je neposredno povezano tudi s čustvi, mislimi in odzivi, ki bodo nastajali v možganih. Kadar se nekaj kuha v črevesju, se kuha tudi »na podstrešju« – in nasprotno.

Biljana Dušić, dr. med., je na konferenci z naslovom Skrivnosti prebave ponudila nadvse zanimivo predstavitev na to temo. Če vam ta povezava še vedno ni povsem jasna, si lahko preberete tudi posebno prilogo zadnje številke revije Sensa, za katero so vse predavateljice s te konference pripravile izčrpne prispevke.

Ljudje pogosto menimo, da so misli »naše« in neodvisne od vsega drugega, zato stežka sprejmemo, da lahko sestava našega mikrobioma vpliva na naše misli, čustva in motivacijo. Kot pravi Biljana Dušič, »stanje črevesne sluznice in črevesna mikrobiota prek številnih mehanizmov vpliva tudi na limbični sistem v možganih. Ta del možganov pa je tesno povezan z našimi čustvenimi odzivi, motivacijo, vedenjem in dolgoročnim spominom. Limbični sistem je seveda povezan z vsemi drugimi deli možganov, toda na tem mestu bi poudarila njegovo povezavo s čelnim delom možganske skorje. Prebavila in njihovo stanje torej vplivata na našo čustveno pogojeno motivacijsko silo, v povezavi s tem pa tudi na naše obnašanje in vsebine, ki se nam zapišejo v dolgoročni spomin.« Če torej uživamo hrano, ki obremenjuje telo, nas napenja in obremenjuje s toksini, bodo na udaru tudi naše misli in čustva. In nasprotno, hrana z obilo vitalnih snovi, ki je pripravljena z ljubeznijo, hrani več kot le fizično telo.

Misli in črevesje – dvosmerna cesta

Tako kot utegne hrana motiti delovanje možganov, lahko tudi nemirne misli in obremenjen živčni sistem povzročajo nemirnost prebavil. Ali kot pravi Biljana Dušić: »Nemirnost prebavil onemogoča optimalno vsrkavanje hranil. Poleg tega se zmanjša raznovrstnost in prilagodljivost črevesne mikrobiote. Pri obojem –  posamično ali skupaj – pa gre za stanje, ki sčasoma povzroči simptome razdražljivega črevesja. Torej bi lahko dejali, da je porušeno črevesno zdravje, potemtakem tudi zdravje črevesne mikrobiote, eden od dejavnikov duševnega stanja bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja. Podobno lahko sleherna telesna težava vpliva na našo duševnost – in nasprotno.«

Kako hrana, ki jo uživamo, vpliva na naše čustveno stanje?

Pri prehranjevanju ni pomembno samo to, kaj jemo, temveč tudi to, koliko jemo, kako čista, naravna in raznovrstna je naša hrana, vendar tudi to, ali je prilagojena letnim časom ter naši telesni dejavnosti, življenjskemu slogu in letom. Hrana na nas vpliva prek svojega delovanja na prebavila in črevesno mikrobioto. Če je raznovrstna, ekološko neoporečna, čim manj predelana in sveže pripravljena, je v njej dovolj vlaknin in več možnosti, da bomo zadostili potrebam telesa ter ohranjali zdravo steno prebavil in zdravo črevesno mikrobioto. To pa, kot sem že omenila, pripomore k stabilnejšemu delovanju živčnega sistema in umirjeni duševnosti.

Toda tudi stanje naše duševnosti vpliva na to, po kakšnih živilih bomo posegali, kako se bomo hranili, koliko bomo jedli in kako čuječe bomo zmogli prisluhniti potrebam telesa v različnih okoliščinah in obdobjih. Ne samo to, naša duševnost lahko zelo konkretno vpliva na telesno stanje. Da bi bil ta vpliv sploh možen, mora biti naša duševnost umirjena, sposobna umika od sebe in sveta.

Kaj se dogaja na relaciji med možgani in črevesjem, kadar smo v stresu?

Kaj svetujete ljudem iz sodobnega poslovnega sveta, v katerem je stres tako rekoč neizogiben?

V stanju stresa črevesja postane nemirno, neprimerno za temeljito prebavo in vsrkavanje hranil. Moteno je izločanje zaščitne črevesne sluzi, ki onemogoča poškodbe črevesne sluznice in prehajanje škodljivih molekul v črevesno steno. V črevesni mikrobioti se razraščajo potencialno škodljivi sevi črevesnih bakterij. Posledice takšnega stresnega stanja se kažejo v obliki podhranjenosti telesa, nezaščitene in čez čas tudi poškodovane črevesne stene ter toksičnih procesov v prebavilih. Podhranjena je tudi psiha: prevladajo negativna čustvena stanja, kot so tesnoba, zaskrbljenost in duševni nemir, ki jih spremlja razdražljivost. Če takšno stanje traja predolgo, vse to preglasi globoka psihofizična izčrpanost, ki se pogosto konča z izgorelostjo ali depresijo. Povrnitev zdravja v primeru tako hude telesne in duševne šibkosti in izčrpanosti ni preprosta, predvsem pa je dolgotrajna.

Kako sestopiti z opisanega uničujočega vrtiljaka? Bojim se, da ne gre drugače, kot da najprej opustimo vse stresne dejavnosti, izstopimo iz stresnega okolja in se začnemo približevati tišini, v kateri lahko vnovič navežemo stik s svojim srcem. Opustiti je treba vsa ravnanja, ki so v nasprotju z našo vestjo. Če se to ne zgodi, celo izstop iz zunanjega stresnega okolja ne bo pomagal. Še naprej bomo v nasprotju s svojim srcem, v nenehnem notranjem konfliktu, ki obrablja živčni sistem.

Če naj notranje bogastvo človeškega duha oživi, je treba življenje poenostaviti. Brez živosti duha je temeljito celjenje duševnosti in telesa nemogoče.

Kam po več informacij

Na spletni strani https://zivinzdrav.si najdete posnetke vseh predavanj s konference Skrivnosti prebave.

Vabljeni tudi k branju obsežne priloge zadnje številke revije Sensa, ki prinaša intervjuje s predavateljicami. Z dovoljenjem uredništva smo objavili povzetek teh intervjujev, ki jih je pripravila Marjana Lavrič.


Preberite tudi:
Čudežni mikrosvet v našem telesu
Nevidni vsiljivci, ki nagajajo črevesju: pomembnost čiščenja in razstrupljanja črevesja
Kako do več energije tudi v sivih dneh

Prejšnji članekČudežni mikrosvet v našem telesu
Naslednji članekPrehranske vlaknine so vir življenja na krožniku

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj