Vprašanja/odgovori

VPRAŠANJE:

Moja zdravnica pravi, da moram zaradi osteoporoze uživati veliko mleka. Moj ginekolog pa zahteva, da se mu odrečem, ker naj bi spodbujalo zlome kosti. V revijah in knjigah nekateri mleko priporočajo, drugi pa pravijo, da je to najslabše, kar lahko uživamo. Katerim naj verjamem?  Mihaela Z.


ODGOVOR:

Če verjamete ali ne, oboji imajo prav. Odvisno je od tega, o kakšnem mleku govorijo.
    
Tudi sama sem bila pogosto zmedena zaradi nasprotujočih si ugotovitev te ali one znanstvene raziskave. Tako npr. 12 let trajajoča raziskava s skupino 78.000 žensk, ki so jo opravili na Harvardu, pravi, da so imele ženske, ki so uživale mleko in mlečne izdelke v količini, ki ustreza 7,5 dcl mleka na dan, več zlomov kot tiste, ki mleka sploh niso uživale. Podobno je pokazala raziskava v Sydneyju, kjer je bilo v skupini, ki je redno uživala mleko, dvakrat več hudih zlomov kot v skupini, ki se je izogibala mleku in mlečnim izdelkom. Druga stran zgodbe govori o sibirskih in zakavkaških stopetdesetletnikih, ki uživajo veliko mlečnih izdelkov, so vitalni in nimajo težav s kostmi.

Veliko je študij, ki dokazujejo, da mleko zvišuje raven holesterola. So pa tudi takšne, ki dokazujejo ravno nasprotno – da mlečna maščoba ne dela holesterola in se ne nalaga v ožilju. Kaj lahko sklepate iz vsega napisanega? Da je znanost neresna veda? To bi bil napačen sklep. Pravilni se glasi, da moramo, če želimo pravilno sklepati, vedeti, kdo je raziskoval in kaj je raziskoval.
Tudi pri teh študijah je zanimivo pogledati, katero mleko so raziskovali.

Prvi podatek, ki ga opazimo, je, da so bile vse študije, ki so dokazale škodljivost mleka, narejene v industrijskih državah, kje so udeleženci v študijah uživali homogenizirano kravje mleko in izdelke iz takšnega mleka.
Dokaz, da krave niso »krive« za sodobno degeneracijo mleka, naj bo podatek, da v Nemčiji in Švici, na antopozofskih klinikah, ki se lahko pohvalijo z odličnimi rezultati pri zdravljenju raka in drugih hudih bolezni, bolniki uživajo mleko – vendar gre za sveže mleko, ki ga dajejo krave z biodinamičnih kmetij, kjer se prosto pasejo in jim ne odrežejo rogov. Mleko pa uživajo neprekuhano. Enako velja za otroke, ki so alergični na mleko, biodinamično pridelano pa lahko uživajo brez posledic. Očitno je težava v tem, da smo mleko z masovno pridelavo in industrijsko predelavo izmaličili, zato nam danes bolj škoduje kot koristi.

Kalcij je le del zgodbe
V nekaterih knjigah najdete trditve, da mleko zakisa telo in mu jemlje kalcij, v drugih pa, da je to najpomembnejši vir kalcija, ki sestavlja naše kosti. Znova imajo prav eni in drugi. Odvisno je od oblike pridelave in predelave mleka.
Mleko naj bi vsebovalo od 110 do 130 mg kalcija v 100 gr. Včasih je vsebovalo tudi vitamin D (ker so se krave svobodno sprehajale in sončile), omega 3 maščobne kisline in vrsto drugih dragocenih snovi, ki jih danes v mleku krav, ki so zaprte v hleve in prisiljene jesti cenejšo hrano, ne najdemo. Naša znanost je šla že tako daleč, da je krave v interesu dobička hranila s trupli živali (temu smo pravili kostna moka). Tovrstno »hrano« so prepovedali le zaradi strahu pred boleznijo norih krav. Ta zgodba pa ostaja opozorilo, na kaj vse je prehranska industrija pripravljena zaradi večjega dobička. Američani si še vedno neuspešno prizadevajo, da bi prepovedali hormone, ki jih tam dajejo kravam, da bi iz njih iztisnili še več mleka. Na žalost ti hormoni ostajajo tudi v mleku in seveda vplivajo na zdravje porabnikov. Pri nas teh hormonov ne uporabljajo, neoporečnost mleka, kar zadeva ostanke antibiotikov in drugih zdravil, pa je vse težje ugotavljati, ker so krave na splošno vse slabšega zdravja.

Če mleko jemljete zaradi kalcija, potem vam lahko povem, da obstajajo veliko boljši viri kalcija, ki pomenijo manjše tveganje od industrijsko predelanega mleka. Makova semena ga imajo desetkrat več kot mleko. Nekajkrat več ga je tudi v rožičevi moki. Ohrovt, suhe fige, soja, lešniki, mandlji, peteršilj in mnoga druga živila po količini kalcija mleko prekašajo za dvakrat. Najboljši vir kalcija, ki ga imamo na voljo, pa je v listih koprive in v jajčnih lupinah. Med naravne preparate sodi tudi koralni kalcij.

Ali mleko zasluzi telo?
Vemo, da kravje mleko pri večini ljudi (odvisno je tudi od krvne skupine) telo zasluzi. Zato naturopati, ajurveda in druge tradicionalne medicine odsvetujejo mleko (posebej če imate težave z astmo, bronhitisom, prehladi, če čutite »cmok« v grlu ipd.). Kar zadeva kravje mleko, je najboljši izdelek iz njega sirotka. V njej skorajda ni beljakovin in mlečnega sladkorja, zelo veliko pa je koristnih rudnin. Če je sirotka fermentirana (po domače ji rečemo kisava, na voljo pa je tudi v koncentrirani obliki pod imenom molkosan), vsebuje veliko desnosučne mlečne kisline, ki odlično ureja prebavo, preprečuje razširjanje kandide in drugih patogenih organizmov v črevesju in olajša vsrkavanje kalcija, magnezija in drugih dragocenih rudnin skozi črevesno steno. Zato so pri osteoporozi sirotka oziroma napitki iz nje nepogrešljivi!
Če ne morete brez mleka, poiščite kozje mleko, ker v telesu ne povzroča sluzi.
Pomembna je tudi oblika, v kateri mleko uživate. Zagotovo bo telo lažje resorbiralo kalcij iz mleka, ki je mlečno fermentirano. Zato ga je veliko priporočljiveje uživati v obliki jogurta, kislega mleka ali mladega sira (seveda iz nehomogeniziranega mleka).
Predelanem mleku, ki je homogenizirano in sterilizirano, pa se raje izogibajte.

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Imate vprašanje?

Verjetno tudi sami opažate, da se vse več dogaja in da tudi z dogodki projekta poskušamo temu slediti. Vsi naši sodelavci so že tako obremenjeni, da ne moremo več individualno odgovarjati na vaša vprašanja, saj jih je ogromno.

Nimamo nič proti, da jih pošiljate. Za nas so dragocena usmeritev pri izbiri tem, ki jih bomo obdelovali v novicah, TV-oddaji, na predavanjih ali delavnicah. Prosimo le, da ne pričakujete individualnih odgovorov. 

Lahko nam pišete na e-naslov delavniceszz@gmail.com, po pošti na redakcijo revije Jana ali na sedež društva Ognjič (Zapotok 54, 1292 Ig).

Prosimo, ne pošiljajte nam svojih diagnoz, izvidov in bolezenskih slik, saj se ne ukvarjamo z zdravljenjem in vam na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti. Ne dajemo medicinskih nasvetov in ne svetujemo o uporabi ali opustitvi kakega zdravila – o tem se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravilcem, ki mu zaupate. 

Odgovori na tej strani in v medijih projekta so rezultat naših osebnih izkušenj, mnenj ter pregleda nad podatki in informacijami, ki so na voljo v društvih in organizacijah, s katerimi sodelujemo. Preberite, pretehtajte in se po lastni presoji odločite, kaj je za vas uporabno. 

Komparativne podatke o različnih izdelkih objavljamo le, če so iz preverljivih in zaupanja vrednih virov. 

Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost.