Vprašanja/odgovori

VPRAŠANJE:

V zadnjem času zelo pazim na prehrano. Rada bi zmanjšala uporabo različnega sladkorja, pa ne vem, kateri sladkor je bolj zdrav. Ali bo prehod na trsni sladkor dovolj ali obstaja še kaj boljšega. Ali sploh obstaja zdrav sladkor? Pred prazniki rada pečem sladice, zato bi bila vesela pravočasnega odgovora.

ODGOVOR:

No, upamo da smo še pravočasni in da vaše shrambe niso že polne sladic, ki vam bodo oropale telo in duha. Za začetek lahko povemo, da narava sladkega ni ustvarila, da bi nam škodovala. Človek je tisti, ki se je odločil sladila »dodelati« in je tako iz njih ustvaril beli strup.
Sladkorji v svežem in posušenem sadju telesa ne zakisajo. Sladkorni trs lahko mirno žvečite in ne boste imeli težav s presnovo ali zobno gnilobo. V naravi je sladkor vedno v »paketnem aranžmaju« z vitamini in minerali, ki jih telo potrebuje, da bi prebavilo različne sladkorje. Težava s takim sladkorjem je to, da ta ne more biti strateška surovina, ki jo lahko države shranjujejo desetletja po bunkerjih, živilska industrija pa uporablja kot konzervans.

Ne samo v sladicah
Zato je preudarni človek iz sladkorja odstranil vse minerale in vitamine in sladkor tako koncentriral, da kristalizira. Tak zavzame najmanj prostora v skladiščih, zato je najcenejši za transport in skladiščenje. Če bi beli sladkor danes izumili in ga testirali po merilih, ki veljajo za današnje standarde ugotavljanja varnosti živil, nikoli ne bi dobili dovoljenja za prodajo, ker povzroča zobno gnilobo, škoduje presnovi, obremenjuje trebušno slinavko, pelje v debelost, spreminja pH črevesja in tako spodbuja glivične infekcije; povzroča acidozo, ki povzroči neučinkovito cirkulacijo krvi in kopičenje strupov v telesu, povečuje tveganje za razvoj alergij, zaprtja, koronarne tromboze, kožnih izpuščajev, prebavnih motenj, posredno pa vpliva tudi za razvoj mentalnih motenj, kot so depresije, nihanja razpoloženja, shizofrenijo, nasilno vedenje itn.
Na policah je le zato, ker si industrija danes sodobnih živil brez njega ne zna predstavljati. Ne mislite, da je le v sladicah. Oglejte si sestavine kečapa, sladke koruze, mladega graha, paštet ...

Slab sladkor nas oropa rudnin
Presnavljanje sladkorja zahteva  krom, kalcij, magnezij, kobalt in mnoge druge elemente. Ker jih v rafiniranem sladkorju ni, ga telo potegne iz svojega »črnega fonda«. Zato vas uživanje poceni sladkorja dejansko oropa in pomanjkanje dragocenih rudnin boste drago plačali. Če segate po rjavem trsnem sladkorju, lahko naletite na več oblik. Obstaja navidezni rjavi sladkor, ki je v resnici le beli sladkor, pobarvan z melaso. Z rudninami je najbolj bogat trsni sladkor mascavo, ki ga prepoznate po bolj mokasti strukturi in močnejši aromi. Eno in drugo je le dober korak v pravo smer, do cilja pa je daleč.

Korak nazaj k naravi
Najcenejše sladilo so zmleti suhi sadeži in kakovosten, ekološko pridelan med (če čebelam niso dajali belega sladkorja). V naravi so sladkorji vedno v tekoči obliki in take ima naše telo tudi najraje.
Ko z zgoščevanjem sokov pridobivajo naravne sirupe, je v teh še vedno veliko mineralov in celo vitaminov, ki olajšajo presnovo sladkorjev. Tako imamo v trgovinah z zdravo prehrano na voljo več zelo kakovostnih sladil. Zgoščeni jabolčni sirup je odličen dodatek za jabolčne zavitke in sladice, ki se dobro ujemajo z močnim okusom jabolk. Agavin sirup je po barvi in okusu popolnoma nevtralen in ga lahko uporabljamo v kombinaciji z vsem sadjem in v vseh vrstah sladic. Enako je sladek kot beli sladkor, vendar ima tretjino manj kalorij in tretjino manj ogljikovih hidratov. Tudi glikemični indeks je zelo nizek.
Javorov sirup je bogat s selenom in magnezijem, praviloma je rjave barve in karamelnega okusa.  Kategorija A je svetlejša in blažjega okusa. Kategorija B je temnejša in bolj grenka.

Sadje je le narisano
Mnogi zmotno menijo, da je fruktoza (sadni sladkor) narejena iz sladkorja. Beseda sadni sladkor pomeni le obliko sladkorja, ki je lahko v sadju, žitu in drugih rastlinah. Zato ne nasedajte sadju na embalaži. V praksi ga praviloma pridobivajo iz koruze. In ker je na trgu veliko gensko spremenjene koruze, je fruktoza eden izmed derivatov gensko spremenjene koruze, ki je na svetovnem trgu v ponudbi. Ko smo preverjali, smo ugotovili, da imata Alnatura in Schneekope certifikate, da fruktozo pridobivajo iz surovin, ki niso gensko spremenjene, od preostalih ponudnikov nam takih certifikatov ni uspelo dobiti.
Iz škroba pridobivajo tudi tekoče slade. Škrob pri vrenju prehaja v slad, tako dobimo  slade: rižev, ječmenov, pšenični, koruzni. Niso vsi enakega okusa in enake kakovosti.
Pšenični in koruzni so zelo poceni za pridobivanje in dokaj nevtralnega okusa, zato jih veliko uporabljajo pri kupljenih eko pecivih. Za zdravje pa je najbolj priporočljiv ječmenov slad.

Koristna melasa
Napačna tehnologija proizvodnje sladkorja je na srečo dala tudi zelo koristen stranski produkt: melaso. V njej končajo vsi vitamini in minerali, ki so jih belemu sladkorju odvzeli. Melasa je zelo bogata z magnezijem, železom, bakrom in manganom ter vitamini skupine B. Zato je melasa odlično sladilo, ki v telesu deluje bazično in za sabo pusti več kot vzame. V eni žlički melase je trikrat več železa kot v jajcu in več kalcija kot v kozarcu mleka. Ob tem so vsi našteti minerali v obliki, ki prihaja iz rastlin, zato so za naše telo veliko lažje prebavljivi. Pri nakupu bodite pozorni na to, da ima melasa ekološki certifikat. Če je pridelana iz konvencionalno gojenega trsa, je lahko polna težkih kovin, ki jih ne potrebujete. Edina pomanjkljivost melase je ta, da močno počrni hrano. Zato jo lahko uporabite v čokoladnih sladicah in keksih, kakavu, žitni kavi. 

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Imate vprašanje?

Verjetno tudi sami opažate, da se vse več dogaja in da tudi z dogodki projekta poskušamo temu slediti. Vsi naši sodelavci so že tako obremenjeni, da ne moremo več individualno odgovarjati na vaša vprašanja, saj jih je ogromno.

Nimamo nič proti, da jih pošiljate. Za nas so dragocena usmeritev pri izbiri tem, ki jih bomo obdelovali v novicah, TV-oddaji, na predavanjih ali delavnicah. Prosimo le, da ne pričakujete individualnih odgovorov. 

Lahko nam pišete na e-naslov delavniceszz@gmail.com, po pošti na redakcijo revije Jana ali na sedež društva Ognjič (Zapotok 54, 1292 Ig).

Prosimo, ne pošiljajte nam svojih diagnoz, izvidov in bolezenskih slik, saj se ne ukvarjamo z zdravljenjem in vam na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti. Ne dajemo medicinskih nasvetov in ne svetujemo o uporabi ali opustitvi kakega zdravila – o tem se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravilcem, ki mu zaupate. 

Odgovori na tej strani in v medijih projekta so rezultat naših osebnih izkušenj, mnenj ter pregleda nad podatki in informacijami, ki so na voljo v društvih in organizacijah, s katerimi sodelujemo. Preberite, pretehtajte in se po lastni presoji odločite, kaj je za vas uporabno. 

Komparativne podatke o različnih izdelkih objavljamo le, če so iz preverljivih in zaupanja vrednih virov. 

Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost.