Vprašanja/odgovori

Roki uporabe pod drobnogledom

Na vprašanja v Jani odgovarja: Sanja Lončar

VPRAŠANJE:
V teh kriznih časih se mi zdi neumno hrano metati v smeti. Zato me zanima, če na izdelkih piše Najbolje uporabiti do... kaj to v resnici pomeni. Kaj se zgodi, če živilo uporabimo pozneje in ali lahko na kakšen način ocenimo, kdaj to lahko storimo in kdaj ne.  Nastja K.

ODGOVOR:
Popolnoma prav imate. Govorijo nam, da so časi krizni, a če se ozrete po nakupovalnih navadah in opazite še vedno polne vozičke v različnih supermarketih, vas lahko prešine več misli: ali krize v resnici ni, ali je kriza tolikšna, da si s tako obilnimi nakupi hrane in pijače ustvarjamo zaloge za najhujše ali pa, morda še najverjetneje, kupujemo akcije in ne tisto, kar v resnici potrebujemo. Saj veste, slogani v slogu "kupiš dva, dobiš tri", "sreda je dan za nakupe", "ob nakupu nad 50 evrov prejmete bon v višini xy", različni kuponi za popust  in podobno precej prispevajo k temu, da kupimo več, kot lahko pojemo v roku, ki je naveden na embalaži. Posledica tega je neverjeten, vendar uradno potrjen podatek, da tretjino hrane zavržemo v smeti. 

"Porabiti do" ali "Uporabno najmanj do"  

Če je na embalaži naveden zapis "Porabiti do", gre za občutljivo, hitro pokvarljivo živilo, kot so sveže mleko, meso, jajca, ribe. Takšna živila je vsekakor dobro porabiti do navedenega roka ali jih kako drugače predelati ali shraniti (globoko zamrzniti, uporabiti kot sestavino za drugo jed, s čimer nekoliko podaljšamo rok trajanja). Pri drugih živilih zasledite napis "uporabno najmanj do" in ta nam dopušča veliko več manevrskega prostora. Gre za datum, po katerem bodo živila pričela izgubljati nekatere lastnosti, ki jih ugotovimo s pomočjo vida, okusa, vonja in otipa, ne pomeni pa nujno tveganja za zdravje. Tako so deklarirana živila, kot so testenine, jogurt, olje, sokovi in podobno. Obe navedbi sta pomembni predvsem za trgovce, saj ti živil po preteku roka ne smejo prodajati, pred potekom pa blago običajno znižajo. 

Kako vedeti, če je živilo uporabno po pretečenem roku?

Naše mame ali babice so še ne dolgo nazaj po mleko hodite h kmetu s kanglico, na kateri nikoli ni bilo navedeno, do kdaj bi bilo to mleko dobro porabiti, pa so kljub vsemu zelo dobro vedele, do kdaj je mleko užitno. 

In kaj to pomeni v praksi?

Na prvem mestu se je najbolje zanesti na svoja čutila, ki so najbolj zanesljiv pokazatelj ustreznosti posameznega živila. To pomeni, da hrano pred zaužitjem vizualno preverimo (ali je embalaža napihnjena zaradi plinov, ki so se v njej razvili), ali je mogoče živilo spremenilo barvo in teksturo. Ali vidite plesni? Ko so oči končale z  verifikacijo, povabite na pomoč še nos. Skrbno povohajte – ali diši tako, kot ste navajeni pri zdravih živilih? Da to lahko ocenite, začnite vohati tudi živila, ki so sveža, tako boste lažje »zavohali«, če je kaj narobe. Vonj nam veliko pove, ker z njim lahko zavohamo valovanje živila. Zato je odbijajoči vonj vedno signal, da se živilu ognete. Dober vonj pa v večini primerov pomeni, da je živilo dobilo zeleno luč za zadnjo stopnjo preizkušanja, ki jo opravimo z okušanjem. Vedno poskusite zelo majhen košček in ga zadržite v ustih, da lahko ocenite, ali okus ustreza tistemu, kar je značilno za zdravo in sveže živilo. 
Če gre za starejša živila, je zaželeno, da jih iz varnostnih razlogov termično obdelate pred uporabo. Tako se boste izognili še morebitnim nevidnim tveganjem. 

Vsekakor boste z malo pozornosti hitro ugotovili, da je večina hrane povsem uporabne še precej časa po  datumu, ki ga sporoča navedba "Uporabno najmanj do". Tako je večina jogurtov in skute uporabnih tudi dva tedna po pretečenem roku, maslo mesec dni po pretečenem datumu, jajca se v hladilniku obdržijo tudi mesec dni, globoko zamrznjena sadje in zelenjava tudi do enega leta po nakupu. Vse to seveda ob pogoju, da je živilo ustrezno shranjeno. 

Kako shranjevati živila, da se dlje ohranijo?

Z nekoliko znanja in spretnosti lahko precej pripomoremo k temu, da bo hrana užitna čim dlje. Najboljše rešitve prihajajo iz narave. Žita najdlje ohranimo, če jih hranimo v zrnu. Jedrca se najdlje ohranijo v lastni lupini. Sadje je bolj trajno, če je obrano s pecljem. Suho sadje najdlje ohranimo, če ga takoj po odpiranju damo v zaprte steklene kozarce. 

Pri vsem skupaj so zelo v veliko pomoč tudi začimbe, ki delujejo kot preverjeno dobri fungicidi in repelenti. Zato v Dalmaciji suhe fige in rožiče hranijo skupaj z listi lovorja. Pri nas pa liste lovorja lahko uporabimo, da podaljšamo uporabnost kostanjem, moki, rižu...

Če sadje hranimo na hladnem (ne v hladilniku) in temnem, bo dlje ostalo sveže. Sveže meso je užitno precej dlje, če ga shranimo v olju, ki preprečuje stik zraka z živilom. Na enak način shranjen trdi sir bo užiten nekaj mesecev. Jajca naj bi bila uporabna dlje časa, če jih premažemo z voskom. Vsekakor pa je pri omenjenih živilih in nasploh pri pripravi obrokov nadvse priporočljivo uporabiti izdatno merico začimb, ki bodo zelo učinkovito opravila z morebitnimi klicami, bakterijami in podobno. 

Ali veste, da ponekod po svetu trgovci še danes ponujajo meso na vročih tržnicah, pa ljudje, ki so ohranili védenje o zeliščih in začimbah, nimajo niti najmanjših prebavnih težav? Tudi pijačo lahko shranite tako, da bo užitna precej dlje, kot navajajo proizvajalci. Steklenice piva je najbolje shranjevati v pokončnem položaju, da čim bolj zmanjšamo površino, ki pride v stik z zrakom. Nekaj pozornosti velja nameniti tudi izbiri živil na prodajnih policah. Ali veste, da polnozrnati kruh svojo svežino ohrani precej dlje kot bel? Tudi glava solate se bo ohranila precej dlje, kot že pripravljena solata. 
 
Kaj proizvajalci naredijo s hrano, tik preden ji poteče rok?

Medtem ko se mi ukvarjamo z vprašanjem, ali hrano po pretečenem roku še uporabiti ali raje zavreči, so proizvajalci precej spretnejši. Nobena skrivnost ni, da država poceni proda moko pred potekom roka pekovskim podjetjem, ki iz te moke naredi izdelke, ki imajo nato tudi do še enkrat tolikšen rok uporabe.  Kaj se dogaja z mlekom, ki ga z polic vzamejo tik pred potekom roka, smo že pisali. Če je rok uporabe posamičnega živila precej natančno opredeljen, pa v zakonodaji povsem manjka določilo o kumulativnih rokih uporabe. Tako imajo proizvajalci v rokah vse vzvode, da iz povsem varnih sestavin (varno pomeni še v roku uporabnosti), recimo dan pred iztekom, naredijo povsem novo živilo, ki vsebuje skoraj pretečeno sestavino, pa kupci tega nikoli ne bomo vedeli. Zakaj bi torej mi slepo nasedli na nek datum in živilo zavrgli?

Kupujte preudarno

Vsem morebitnim nevšečnostim se najpreprosteje izognemo, če kupujemo in uživamo svežo hrano, ki ima tudi največ hranilnih vrednosti. Največ časa in denarja prihranite, če začnete hrano kupovati v izvorni, nepredelani obliki. Žita, stročnice, jedrca potem sami predelujete, ko jih potrebujete. Če želite kupovati sproti, bo to vsaj dvakrat dražje, vzelo vam bo več časa in občasno se bodo pojavljali ostanki. Zato se v trgovino podajte z nakupovalnim lističem. Premislite, kakšne jedi boste pripravljali v prihodnjem tednu in kupujte živila skladno z vašimi potrebami. Izmenjujte živila s svojimi sosedi. V Nemčiji, denimo, obstaja celo spletna stran, preko katere lahko ponudite viške kupljene hrane, domačega pridelka, ali se celo dogovorite za skupno kuhanje in obed z ljudmi in bližnje okolice. 



Ključne besede:
hrana, zaloge, akcije, rok uporabe, pretečen rok, shranjevanje živil, začimbe, zakonodaja, sveža hrana

 

Sorodna vprašanja:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Imate vprašanje?

Verjetno tudi sami opažate, da se vse več dogaja in da tudi z dogodki projekta poskušamo temu slediti. Vsi naši sodelavci so že tako obremenjeni, da ne moremo več individualno odgovarjati na vaša vprašanja, saj jih je ogromno.

Nimamo nič proti, da jih pošiljate. Za nas so dragocena usmeritev pri izbiri tem, ki jih bomo obdelovali v novicah, TV-oddaji, na predavanjih ali delavnicah. Prosimo le, da ne pričakujete individualnih odgovorov. 

Lahko nam pišete na e-naslov delavniceszz@gmail.com, po pošti na redakcijo revije Jana ali na sedež društva Ognjič (Zapotok 54, 1292 Ig).

Prosimo, ne pošiljajte nam svojih diagnoz, izvidov in bolezenskih slik, saj se ne ukvarjamo z zdravljenjem in vam na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti. Ne dajemo medicinskih nasvetov in ne svetujemo o uporabi ali opustitvi kakega zdravila – o tem se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravilcem, ki mu zaupate. 

Odgovori na tej strani in v medijih projekta so rezultat naših osebnih izkušenj, mnenj ter pregleda nad podatki in informacijami, ki so na voljo v društvih in organizacijah, s katerimi sodelujemo. Preberite, pretehtajte in se po lastni presoji odločite, kaj je za vas uporabno. 

Komparativne podatke o različnih izdelkih objavljamo le, če so iz preverljivih in zaupanja vrednih virov. 

Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost.