Vprašanja/odgovori

Miti in dejstva o antioksidantih
Na vprašanja v Jani odgovarja: Sanja Lončar

VPRAŠANJE:
V pisarni vsi jemljejo antioksidante. Gledajo me kot primitivca, češ da se danes brez tega ne da preživeti. Pravijo, da je to najboljša preventiva proti raku, bolezni in celo staranju. Ne vem, ali jim je le do tega, da bi mi kaj prodali (polovica jih je včlanjenih v neke mrežne marketinge, ker pravijo, da se samo tam dobijo kakovostne stvari), ali mi res želijo dobro. Kaj pravite, ali so res antioksidanti tako pomembni?
Vnaprej hvala za odgovor. Andrej Z.

ODGOVOR: 
Beseda antioksidant se v zadnjem času uporablja kot čarobna paličica, ki naj bi odpravila vse težave, s katerimi se srečujemo. Res je, da v telesu nenehno nastajajo procesi, v katerih prosti radikali izzivajo verižne reakcije oksidacije, v kateri so tarča beljakovine, maščobe in celo genski zapis. Antioksidanti so v tej zgodbi »telesni čuvaji, ki prestrežejo naboj«, in tako obvarujejo »tarčo« pred poškodbo. Torej, čim manj poškodovanih celic, oksidiranih maščob in degeneriranih genskih zapisov, toliko manj bolezni in propadanja tkiv. Zaradi tega antioksidantom pripisujejo pomembno vlogo pri zmanjševanju možnosti za nastanek rakavih bolezni, diabetesa, alzheimerjeve bolezni, vnetnih procesov in drugih težav.

Dobro je, da je v telesu prostih radikalov čim manj, vendar nekateri gredo tako daleč, da v njihovi enačbi popolno zdravje pomeni telo brez prostih radikalov, kar je že nevarno pretiravanje.
 
Uničenje določenih celic ni vedno škodljivo za telo. To je ustvarjeno tako, da tudi samo proizvaja veliko lastnih snovi, ki uspešno kljubujejo prostim radikalom. Težave nastanejo takrat, kadar prosti radikali nastajajo hitreje, kakor jih lahko obvladamo. Največ prostih radikalov se v telesu sproža kot posledica kajenja, uživanja toksičnih snovi, izpostavljenosti onesnaženju in škodljivim sevanjem, pretiranem fizičnem naporu, debelosti ali pretiranem sončenju. Takrat telo nujno potrebuje velike količine antioksidantov, da obvlada tako imenovani oskidativni stres. 

Glede pomena antioksidantov v telesu se vsi strinjamo, da so zelo pomembni. Težave nastanejo, ko se je treba odločiti, kaj je najboljše za telo. Srečujemo pa se z veliko napačnimi trditvami in celo nevarnimi.

Kaj izbrati?
Ljudje smo obsedeni z meritvami. Zato pri antioksidantih vsakdo hoče vedeti, kateri so najmočnejši. Za ta namen so sicer nastale različne metodologije, s katerimi merijo antioksidativne možnosti različnih snovi.

Mednarodno priznana metodologija meri število ORAC (Oxygen Radical Absorbance Capacity), kar pomeni, da merijo zmogljivost, koliko prostih radikalov lahko 100 gramov določene snovi nevtralizira. Številke v oklepajih pomenijo, koliko je določena snov močen antioksidant v primerjavi z vodotopno obliko vitamina E.

Te meritve so pokazale, da so začimbe med najmočnejšimi antioksidanti. Prva štiri mesta med najmočnejšimi antioksidanti zasedejo klinčki (290.283), cimet (267.536), posušeni origano (200.129) in kurkuma (159.277). Med začimbe se je v vrh zavihtelo le eno živilo – hladno posušene jagode akai (102.700). Sledijo pa seme kumine (76.800), posušeni listi peteršilja (74.349), bazilika (67.553) … Med zelo močne antioksidante uvrščamo naravni ekološki kakav oziroma temno čokolado z visokim deležem kakava (49.926), med zelo priljubljenimi super živili so močen antkioksidant tudi jagode goji (25.300).

Borovnice, robide in maline (najbolj mogočno sadje med antioksidanti) so daleč pod vsemi začimbami in ima antioksidativno število ORAC od 4000 do 6000. Češnje 3300, brokoli 3000.

Povedano bolj slikovito: en gram začimbe ima toliko antioksidantov, kot ga ponavadi najdemo v pol kilograma sadja ali zelenjave. Več o tem lahko preberete v knjigi: Ščepec rešitve – zamolčane zdravilne moči začimb.

Ni vse v številkah
Tako kot nogometno tekmo ne more dobiti le en nogometaš, četudi je najboljši na svetu, tudi obramba telesa pred presežnimi prostimi radikali zahteva veliko dobrih igralcev, ki bodo usklajeno delovali. 

Nobeden antioksidant, četudi je najmočnejši na svetu, ne deluje na vseh področjih, na katerih lahko nastanejo težave. Tako so eni učinkovitejši v vodi (vitamin C), drugi bolj delujejo tam, kjer je več maščob (likopen in vitamin E), nekateri so zmožni prečkati možgansko pregrado in tako obvarovati možgane pred delovanjem prostih radikalov, drugi tega ne zmorejo. Tako so študije pokazale, da vitamin C in vitamin E ne moreta pomagati pri preprečevanju oksidacije v mitohondrijih, čeprav sta vsak zase močna antioksidanta, ker se ne moreta prebiti do teh tkiv. Zato mitohondrije lahko obvarujemo pred oksidacijo z nekaterimi začimbami, ki so mogoče v teoriji dobile manjše število ORAC, v praksi pa so edine učinkovite. 
Številne študije dokazujejo tudi, kako sinergija omogoča, da zelo majhne količine različnih antioksidantov dosežejo večje učinke, kot bi jih zelo velike količine najmočnejšega izmed njih.

Tisočletja izkušenj
Teoretiziranje o antioksidantih je novejše, njihovo redno jemanje pa je staro toliko, kolikor je staro človeštvo. Predniki niso poznali kemične sestave hrane, ki so jo uživali – vedeli pa so, da se največ zdravja skriva v najbolj aromatični in najbolj živo pobarvani hrani in začimbah.

V Indiji in na Tajskem zaužijejo okrog deset gramov močnih antioksidativnih začimb na dan. Podobno je na Japonskem in Kitajskem, ker visokem vnosu antioksidantov razen začimb prispevata še zeleni čaj in sojina omaka. Na zahodu je poraba takšnih snovi pod enim gramom na dan, vnos oskidativnih snovi pa veliko višji kot na vzhodu. Tudi to veliko pove o morebitnih vzrokih zdravstvenih težavah, s katerimi se zahodnjaki srečujemo. 

V nasprotju s številnimi sodobnimi antioksidanti, ki so jih sintetizirali ali pridobili kot izvlečke, izvirne oblike živil, čajev in začimb človek uživa že tisočletja in zanje zanesljivo vemo, da niso nevarne. Tega ne moremo trditi za vse oblike na novo sintetiziranih antioksidantov, ki vsak dan preplavljajo trg in ki jim pojejo hvalnice v različnih medijih. Tudi če so varni in najmočnejši na svetu, niso zadostni, da opravijo vse potrebne naloge. Zato se mi zdi varnejša (in tudi veliko cenejša) strategija antioksidante uživati v obliki različnih začimb, živil in zelišč. 

Če se odločite za dodatno ponudbo, naj bo to le del vašega antioksidativnega moštva.



Ključne besede:
antioksidanti, prosti radikali, ORAC, začimbe, sintetični izdelki

 

Sorodna vprašanja:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Imate vprašanje?

Verjetno tudi sami opažate, da se vse več dogaja in da tudi z dogodki projekta poskušamo temu slediti. Vsi naši sodelavci so že tako obremenjeni, da ne moremo več individualno odgovarjati na vaša vprašanja, saj jih je ogromno.

Nimamo nič proti, da jih pošiljate. Za nas so dragocena usmeritev pri izbiri tem, ki jih bomo obdelovali v novicah, TV-oddaji, na predavanjih ali delavnicah. Prosimo le, da ne pričakujete individualnih odgovorov. 

Lahko nam pišete na e-naslov delavniceszz@gmail.com, po pošti na redakcijo revije Jana ali na sedež društva Ognjič (Zapotok 54, 1292 Ig).

Prosimo, ne pošiljajte nam svojih diagnoz, izvidov in bolezenskih slik, saj se ne ukvarjamo z zdravljenjem in vam na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti. Ne dajemo medicinskih nasvetov in ne svetujemo o uporabi ali opustitvi kakega zdravila – o tem se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravilcem, ki mu zaupate. 

Odgovori na tej strani in v medijih projekta so rezultat naših osebnih izkušenj, mnenj ter pregleda nad podatki in informacijami, ki so na voljo v društvih in organizacijah, s katerimi sodelujemo. Preberite, pretehtajte in se po lastni presoji odločite, kaj je za vas uporabno. 

Komparativne podatke o različnih izdelkih objavljamo le, če so iz preverljivih in zaupanja vrednih virov. 

Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost.