Vprašanja/odgovori

Zamrzniti ali ne?    

VPRAŠANJE:
Pridelka na vrtu je čedalje več in ne vemo, kako ga kar najbolje shraniti za zimo. Eni pravijo, da se z zamrzovanjem ohrani največ hranilnih snovi, drugi svarijo, da zamrzovanje ni zdravo. Kdo ima prav?

ODGOVOR:
Prav imajo eni in drugi, le da drugače razumejo, kaj je zdrava prehrana. 
Če merimo le tisto, kar bodo pokazale naše naprave, lahko ugotovimo, da hrana z zamrzovanjem lahko ohrani (vsaj v teoriji) precej hranilnih vrednosti.
 
Znanstveniki, ki zagovarjajo zamrzovanje, svarijo pred propadanjem hrane na poti do konzumenta ali na ostanke kemičnih snovi, ki se svežemu sadju in zelenjavi dodajajo, da bi »laže prenesla« transport in čakanje na polici. 

Kadar gre za zamrzovanje, seveda ni vseeno, v kakšnem stanju je živilo, ki ga zamrzujemo (če se je v njem že začelo gnitje, ga z zamrzovanjem lahko le upočasnimo, ga pa ne ustavimo).

Zelo pomembno je tudi, za katero obliko zamrzovanja gre. Hitro zamrzovanje z dušikom živila zamrzne hipno. V naših skrinjah pa se ta proces dogaja počasneje, pri njem membrane živil pokajo in zato tudi pri odtajanju nastaja več tekočine in živilo več izgublja. 

Pogosto nas učijo, da zelenjavo blanširamo pred zamrzovanjem. Tako naj bi ohranila boljši okus in barvo ter zasedla manj dragocenega prostora. Pri nekaterih živilih je to mogoče v redu, vendar pri listnati zelenjavi in gobicah tega nikakor ne bi priporočala. Dejansko s tem živilo kuhamo dvakrat. Enkrat smo začeli kuhanje, ko smo ga blanširali, drugič, ko ga čez nekaj mesecev nadaljujemo. Že v osnovni šoli smo se učili, da špinače, blitve in gobic nikakor ne smemo pogrevati, ker s pogrevanjem v njih nastaja veliko toksičnih snovi! Če se spomnite, velja enako tudi za krompir, zato je še vedno uganka, kako nam lahko prodajajo predpečen globoko zamrznjen krompirček, ki ga potem cvremo le še dodatnih nekaj minut. 

Širši pogled kaže drugačno podobo. 
Torej, teoretično je z zamrznjeno hrano vse v redu. Zakaj potem poskusne živali, ki jih hranijo s takšno hrano, zbolevajo in umirajo prej? Zakaj zaostajajo v razvoju?
Celostni pogled na prehrano nas uči, da so živila veliko več kot hranila, ki jih znamo analizirati z našimi sodobnimi stroji. 

Z zamrzovanjem se v hrani zgodi veliko sprememb. 
Predvsem je iluzija misliti, da se z zamrzovanjem staranje in propadanje živila popolnoma ustavi. Zato je na zamrzovalniku napisano, da npr. ribo, gobe in podobno v njem lahko hranimo le do tri mesece. Seveda po 90 dneh ne moremo pričakovati, da bo živilo takšno, kot smo ga dali notri. Če ste kdaj dali v skrinjo kruh, ste bili mogoče presenečeni, da je bil že po nekaj tednih posušen in popolnoma spremenjen. Kako, če je bil v skrinji? 

Torej, številni procesi razgradnje in propada živila se nadaljujejo tudi, ko je živilo zamrznjeno.
Druga težava je v tem, da zamrzovanje spreminja energijo živil. S tem, da živila izgubljajo svojo toploto, postajajo za naše telo veliko bolj »hladilna« ne glede na to, da jih bomo še pogreli ali kuhali. Na našem območju je leto prekratko in zima »podaljšana«, zato imamo veliko zdravstvenih težav, ki so značilne za presežek vlage in mraza v telesu: astme, revmatizmi, kandida … Če uživamo hrano, ki to neravnotežje še krepi, se bo poznalo tudi pri pešanju zdravja.

Tretji razlog, o katerem je veliko zapisanega v knjigah dr. Budwig, je izguba svetlobnega valovanja, ki ga naše celice nujno potrebujejo za življenje in zdravljenje. Če je v svežem živilu veliko svetlobe, v zamrznjenem prevladuje tema. In če se hranite s temo, bo tudi življenje v vaših celicah prej ugašalo.

Celostni terapevti različnih usmeritev se strinjajo, da je v večini primerov najboljši način ohranjanja živil sušenje. Čim več sadja, listo in začimb posušite na nizkih temperaturah. 
Drugi dober način je vlaganje v olju. V njem je vedno koncentrirano veliko svetlobe in toplote, zato je dober konzervans, ohranilo pa bo tudi energijo živila. Čemaž, bazilika, koprive, drobnjak in druga zelišča se odlično ohranjajo v olju. Enako tudi olive, gobice, sir …
Tretji dober način je mlečnokislinska fermentacija. Vlaganje zelenjave v »turšijo«, kisanje zelja, repe in druge zelenjave ustvarja blagodejno desnosučno mlečno kislino, ki jo naše telo zelo potrebuje in je neposredni sovražnik levosučnih tumoroznih procesov.

Gomoljsko zelenjavo (korenček, peteršilj, zeleno, pastinjak) lahko tudi zmeljete in zmešate s soljo, tako dobite domačo zeliščno sol. Tudi osoljeno meso ali riba bosta ohranila več energije kot zamrznjena. 

Sadje je najbolje posušiti. Če boste čez zimo želeli marmelado, namočite sadje čez noč in ga zmeljite z mešalnikom.

Kuhanje in ukuhavanje bo odvzelo nekaj hranilnih snovi, vendar so tudi ta živila pozimi uporabna. Če ne drugače, ker je v njih veliko vašega veselja in ljubezni do lastnega pridelka. Tudi tega je naše telo čedalje bolj lačno, zato veselje pri odpiranju lastnega kozarca z vloženim pridelkom še kako šteje.



Ključne besede:
zamrzovanje, hrana, zdrava prehrana, blanširanje, spremembe, energija živil, svetlobno valovanje

 

Sorodna vprašanja:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Imate vprašanje?

Verjetno tudi sami opažate, da se vse več dogaja in da tudi z dogodki projekta poskušamo temu slediti. Vsi naši sodelavci so že tako obremenjeni, da ne moremo več individualno odgovarjati na vaša vprašanja, saj jih je ogromno.

Nimamo nič proti, da jih pošiljate. Za nas so dragocena usmeritev pri izbiri tem, ki jih bomo obdelovali v novicah, TV-oddaji, na predavanjih ali delavnicah. Prosimo le, da ne pričakujete individualnih odgovorov. 

Lahko nam pišete na e-naslov delavniceszz@gmail.com, po pošti na redakcijo revije Jana ali na sedež društva Ognjič (Zapotok 54, 1292 Ig).

Prosimo, ne pošiljajte nam svojih diagnoz, izvidov in bolezenskih slik, saj se ne ukvarjamo z zdravljenjem in vam na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti. Ne dajemo medicinskih nasvetov in ne svetujemo o uporabi ali opustitvi kakega zdravila – o tem se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravilcem, ki mu zaupate. 

Odgovori na tej strani in v medijih projekta so rezultat naših osebnih izkušenj, mnenj ter pregleda nad podatki in informacijami, ki so na voljo v društvih in organizacijah, s katerimi sodelujemo. Preberite, pretehtajte in se po lastni presoji odločite, kaj je za vas uporabno. 

Komparativne podatke o različnih izdelkih objavljamo le, če so iz preverljivih in zaupanja vrednih virov. 

Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost.