Vprašanja/odgovori


Koliko hitro je prehitro?


VPRAŠANJE:
Mogoče se vam bo moje vprašanje zdelo preveč preprosto, vendar res ne vem, kaj pomeni hitra hrana. Povsod se govori o tem, da je hitra hrana škodljiva, pa ne vem, kaj to zajema. Je vse, kar se pripravi na hitro, škodljivo? Koliko časa je hrano treba pripravljati, da ne bi bila »hitra«? Ali se pri tem misli na pripravo v mikrovalovkah? Mogoče sem že v letih, vendar mislim, da bi se mnogi strinjali z mojim vprašanjem in da jih bo zanimal odgovor.

ODGOVOR:
Vaše vprašanje je res zanimivo in nič kaj preprosto. Izvirno se s pojmom hitra prehrana označuje hrano, ki jo pojemo na nogah, tisto, kar na hitro kupimo, odpremo in zaužijemo, ker nimamo časa, da bi si vzeli več časa in pripravili kaj za pod zob.

Ta kategorija zejema vse, kar kupimo in takoj zaužijemo (hrenovke, pice, burek, hamburgerji, čipsi, krompirček, sendviči …). Sem sodijo tudi pripravljene jedi, ki jih le na hitro pogrejemo v vodi ali v mikrovalovkah.
Vendar čas priprave ni edina ločnica med zdravim in nezdravim. Lahko kupite tudi jabolko ali banano, oreščke, suho sadje …  Je hitro, ni pa nezdravo. Vsak sendvič si lahko pripravite v nekaj minutah, ni pa rečeno, da so vsi nezdravi.
Tudi če je nekaj prišlo iz škatle ali vrečke, to ni samodejno dejstvo, da gre za slabo živilo. Danes obstajajo tudi tehnologije priprave hrane, ki zares ohranijo veliko vitaminov in rudnin, le prepoznati moramo takšna živila in brati drobni tisk. Ko rečemo »hitra hrana«, mislimo predvsem na hrano, ki vsebuje veliko soli, sladkorja, slabih maščob, arom in drugih snovi, s katerimi na hitro prelisičijo naša čutila.

Pri opredeljevanju, kaj je hitra prehrana, zagotovo ni odločilen niti čas priprave. Proseno kašo ali polento  doma skuhamo v petih minutah, če zelenjavo drobno narežemo, je lahko podušena že v nekaj minutah. Celo meso lahko pripravimo v nekaj minutah, če ga razrežemo na tenke lističe.

Pri hitri prehrani torej ni nujno, da kupujemo resničen prihranek časa, kupujemo predvsem občutek, da smo si prihranili čas. Mnogi vam bodo povedali,  da uživajo te izdelke, ker nimajo časa za kuhanje. Včasih je občutek, »da so prihranili«, popolnoma napačen. Čas, ki ga porabimo, da se odpeljemo do trgovine, parkiramo, izberemo, plačamo …, ni nikoli krajši od 20 do 30 minut. Mnogi popolnoma pozabijo, koliko časa so izgubili pri nabavi ali čakanju na jedi v gostilnah. V enakem času bi lahko iz svežih sestavin že lahko doma skuhali kosilo. Pri tem pozabijo obračunati, koliko so dodatno morali delati, da bi zaslužili za nakup živil, ki so bistveno dražja, kot če bi jih pripravljali sami.

Tudi mikrovalovne pečice so postale sestavni del življenja mnogih predvsem zaradi obljubljene hitrosti. Pri tem ljudje pozabljajo, da je tako pripravljena hrana biološko degradirana in večinoma brez vrednosti za telo. O poskusih, ki so pokazali, kako uživanje hrane iz mikrovalovke škoduje našemu zdravju, smo veliko pisali in članke o tem lahko preberete v arhivu člankov na www.jana.si ali na www.zazdravje.net. Mikrovalovke so najboljši primer, kako zaradi hitrosti na koncu izgubimo tisto, kar je bil namen celotne zgodbe.

Na starinsko pripravo hrane mnogi gledajo kot na luksuz, ki si ga v današnjem času ne moremo privoščiti. Menijo, da zdrava priprava hrane zahteva ure in ure in si ob tem predstavljajo zgrbljeno starko, ki ure dolgo s kuhalnico meša jed, da se ne prismodi.

Koliko bomo kuhali določeno jed, je odvisno predvsem od tega, kako se kuhanja lotimo. Če boste žita ali stročnice solili, jih boste kuhali tudi dvakrat dlje, kot če jih kuhate v nesoljeni vodi in šele na koncu dodaste sol.  Če boste stročnice pustili en dan namakati in potem še dan ali dva kaliti, boste takšne, ki bi se kuhale po nekaj ur, skuhali v pol ure ali celo prej.

Zakaj bi kupovali instantno polento, če tudi navadno lahko skuhate v nekaj minutah, le pustiti jo treba pokrito še 15 minut, da se lepo napne? Enako velja za riž. Zakaj dati več denarja za tistega, ki je že na pol kuhan (in prav toliko že oksidiran), če bi kuhanje v celoti trajalo le nekaj minut več?

Če se naučite skuhati žita le na vodi, lahko stojijo tudi po sedem dni v hladilniku in jih pri pripravi kosila ne bo treba še enkrat zavreti. Zadostuje, da jih na koncu dodaste podušeni zelenjavi ali omaki. To je le nekaj idej, ki dokazujejo, da je v današnjem času mogoče kuhati poceni, zdravo in hitro ter da za to ne potrebujemo hrane iz vrečke ali mikrovalovke. Potrebujemo le drugačno organizacijo.

Pred kratkim smo v hiši naredili kmečki štedilnik. V nasprotju s predsodki, ki ga imajo mnogi v zvezi s tem, bi mu z vso pravico lahko rekli pripomoček za hitro hrano. V kotličku je vedno vroča voda in so čaji, juha, testenine … skuhani že v nekaj minutah. Podobno je s pečico, ki je vedno vroča, zato je vsaka jed pogreta ali zapečena v nekaj minutah. Če nimate kmečkega štedilnika, vam lahko povem, da je tudi priprava na plinu hitrejša kot na elektriki in neprimerno bolj zdrava in okusna.

Torej, vodilo nista hitrost in oblika. Vodilo je, koliko dobrega bo naše telo dobilo.

Če sklenem, bi bila moja definicija hitre prehrane, da je to »hrana, ki pride v naš želodec, preden je spoznanje o tem, kaj jemo in koliko nas to stane, prišlo do naše zavesti«. Če bi dojeli, bi se verjetno ustavili, še preden bi naredili prvi grižljaj. 

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Imate vprašanje?

Verjetno tudi sami opažate, da se vse več dogaja in da tudi z dogodki projekta poskušamo temu slediti. Vsi naši sodelavci so že tako obremenjeni, da ne moremo več individualno odgovarjati na vaša vprašanja, saj jih je ogromno.

Nimamo nič proti, da jih pošiljate. Za nas so dragocena usmeritev pri izbiri tem, ki jih bomo obdelovali v novicah, TV-oddaji, na predavanjih ali delavnicah. Prosimo le, da ne pričakujete individualnih odgovorov. 

Lahko nam pišete na e-naslov delavniceszz@gmail.com, po pošti na redakcijo revije Jana ali na sedež društva Ognjič (Zapotok 54, 1292 Ig).

Prosimo, ne pošiljajte nam svojih diagnoz, izvidov in bolezenskih slik, saj se ne ukvarjamo z zdravljenjem in vam na takšna vprašanja ne moremo odgovoriti. Ne dajemo medicinskih nasvetov in ne svetujemo o uporabi ali opustitvi kakega zdravila – o tem se morate posvetovati s svojim zdravnikom ali zdravilcem, ki mu zaupate. 

Odgovori na tej strani in v medijih projekta so rezultat naših osebnih izkušenj, mnenj ter pregleda nad podatki in informacijami, ki so na voljo v društvih in organizacijah, s katerimi sodelujemo. Preberite, pretehtajte in se po lastni presoji odločite, kaj je za vas uporabno. 

Komparativne podatke o različnih izdelkih objavljamo le, če so iz preverljivih in zaupanja vrednih virov. 

Vse tukaj navedene podatke in priporočila bralec uporablja na lastno odgovornost.