Skupaj razkrivamo

23.5.2017

Izčrpani v terme? Da, vendar pozor!
Besedilo: Adriana Dolinar

Ste se tudi vi po napornem delovnem tednu želeli sprostiti v savni, vendar je savnanju namesto obnove telesa in duha sledila še večja utrujenost ali pa ste celo zboleli? Zakaj pride do tega in na kaj moramo biti pozorni, da bo obisk term res krepčilen in ne rušilen?

Nenehno psihofizično naporen življenjski ritem nam prej ali slej izčrpa telesne moči. Mnogi se utrujeni, živčni, neprespani in pogosto tudi dehidrirani v upanju, da si bodo napolnili baterije, odpravijo tudi v savno. Savna, seveda če jo uporabljamo pravilno in ob pravem času, ima v resnici čudovite regenerativne in blagodejne učinke tako na zdrave kot na bolne ljudi. Raziskava, ki so jo na Finskem opravili na vzorcu 2300 moških, trajala pa je kar dvajset let, je pokazala, da savnanje ni le dobra metoda za sproščanje in čiščenje telesa, ampak da celo podaljšuje življenje. Ugotovili so namreč, da so moški, ki so se savnali od štiri- do sedemkrat na teden, doživeli višjo starost kot tisti, ki so se savnali samo enkrat na teden. Bolnim redno savnanje pomaga zniževati visok krvni tlak, blagodejno pa je celo pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, astmo in kroničnim bronhitisom. Savnanje lahko zmanjša tudi težave z bolečimi sklepi, ki so prizadeti zaradi revme itd. Da bi od savnanja imeli kar največ koristi in ne dodatnih težav, je dobro upoštevati naslednje napotke.

Savnanje je za telo podoben napor kot izvajanje aerobnih telesnih vaj
Od 15 do 30 minut savnanja naj bi imelo podoben vpliv na srce in ožilje ter na presnovo kot intenzivna aerobna vadba. Podobno kot pri teku se tudi pri savnanju poviša telesna temperatura, kar povzroči kup telesnih sprememb. Ker telesu ni v interesu, da bi se njegova temperatura poviševala v nedogled, zažene prilagoditvene mehanizme, ki mu omogočijo prilagajanje na povišano telesno temperaturo in hkratno ohlajanje. To dolgoročno prinaša kar nekaj koristi, saj krepi srce in ožilje, telo se učinkoviteje znoji in izloča zastale toksine, mišice in druga tkiva so bolje prekrvavljena, poleg tega se poveča število rdečih krvničk, s čimer se izboljša tudi dotok kisika v celice. Da lahko telo obvlada vse te spremembe, potrebuje energijo, ki pa nam je v stanju psihofizične izčrpanosti navadno primanjkuje. Zato je savnanje v takšnem stanju vprašljivo.

Spočiti v savno
Ko se boste naslednjič podali v savno, se zavedajte, da se v resnici odpravljate na »garanje«, čeprav boste pri tem ležali ali sedeli. Tako kot se na dolg tek ne boste podali popolnoma izčrpani, saj bi vas le še dodatno utrudil, se tudi v savno ne odpravite, dokler se ne spočijete, naspite in umirite. To ne pomeni, da morate pozabiti na obisk term, prav nasprotno. Poskrbite le, da si boste za začetek izbrali dejavnosti, ki sproščajo ter umirjajo telo in duha. Mednje sodijo plavanje v toplih mineralnih termalnih vodah, še posebno če ima bazen masažne šobe, sprostilna masaža, ležanje na toplih kamnih, knajpanje, dihalne vaje …  Ko najhujša utrujenost oziroma izčrpanost popusti in začutite, da se vam vrača energija, se lahko odpravite tudi v savno. Sprva si privoščite blago savno, in če jo boste dobro prenesli, se lahko odpravite tudi v toplejšo. Toplejša ko je savna, bolj mora telo garati, zlasti če ga pozneje ne ohladite s prhanjem s hladno vodo, ampak v kadi z ledeno hladno vodo. 

Hidrirani v savno
Največ težav, ki jih lahko povzroči savnanje, najbrž izhaja prav iz dehidracije telesa. Mnogi se namreč ne zavedajo, kako pomembno je telesu, ki se prilagaja zviševanju telesne temperature, priskrbeti dovolj vode. Za optimalno termoregulacijo telo porabi veliko vode, ki nas med znojenjem ne le pomaga razstrupljati, ampak tudi ohlajati. Če telesu ni na voljo dovolj vode, lahko, podobno kot motor brez olja, preprosto »zariba«. Ker se v takem primeru slabo znojimo, se telo slabše prilagaja na dvig telesne temperature oziroma težje ohlaja. Pri tem utegnejo trpeti številni telesni sistemi in organi, saj gre za šok, zlasti za ledvice, srce, možgane … To se kaže v obliki pospešenega bitja srca, pregrevanja glave, težkega dihanja, občutka teže ali bolečine na območju ledvic, vrtoglavice oziroma omotice, lahko pa se tudi onesvestimo. Da se to ne bo zgodilo, je nujno, da se pred obiskom savne, med premorom in po koncu savnanja ustrezno hidriramo. Najprimernejša pijača je seveda voda, lahko tudi z dodatkom naravne soli, saj med znojenjem izgubljamo tudi minerale. Če v normalnem psihofizičnem stanju potrebujemo od 2 do 2,5 litra vode na dan, jo je treba med in po savnanju popiti precej več. Koliko vode ste izgubili med savnanjem, lahko preverite s tehtanjem. Stehtajte se pred savnanjem, v premorih med posameznimi obiski savne in po koncu savnanja. Če je po koncu savnanja telesna teža nižja kot pred njim, še niste nadomestili izgube vode. Pijača, ki dobro hidrira telo, je tudi naravna kokosova voda. Pred in med savnanjem pa nikakor ne uživajte alkohola, saj dodatno dehidrira telo. Poleg tega dokazano povzroča srčno aritmijo in znižanje krvnega tlaka, pri občutljivih pa lahko povzroči celo nenadno smrt. 

S savnanjem ne pretiravajte – zanesite se na občutek
Trajanje savnanja prilagajajte trenutnim sposobnostim telesa. Navadno je ritem savnanja naslednji: 15 minut savnanja, ki mu sledi ohlajanje celotnega telesa z mrzlo vodo, nato pa 15 do 30 minut počitka. Po potrebi savnanje ponovimo še dvakrat. Savnanje seveda lahko prekinete tudi prej, sploh če se ne počutite dobro, če vam srce preveč »ropota« ali če postanete omotični … Pretiravanje s segrevanjem, četudi vam telo sporoča, da je bilo dovolj, nima prav nobenega smisla, saj tako iz savne ne boste prišli spočiti, pač pa le še bolj izčrpani.

Ključne besede:
savna, utrujenost, dehidracija, srce, ožilje, hidracija telesa, segrevanje

 

Sorodni članki:

1,611328E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: