Skupaj razkrivamo

8.1.2009

Kako naredimo problematične otroke? Piše: Adriana Dolinar

Ozrite se okrog sebe in prisluhnite. Ugotovili boste, da je vedno več otrok podvrženih težavam, kot so kronična utrujenost, nerazvit imunski sistem, debelost, presnovne motnje, celo primeri otrok, depresivnih do meje samomora, niso več redki. Ogromno je otrok, ki jih sodobna družba tako ali drugače ožigosa kot problematične, nezainteresirane, nemirne, nesposobne koncentracije in sodelovanja, nervozne, impulzivne, nevztrajne, neuspešne, nesamozavestne … Takšnim otrokom današnja družba hitro pripiše ustrezno diagnozo, na primer ADHD (motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnost), in jih temu ustrezno »zdravi« v upanju, da bi kot packo na belem papirju izbrisali moteče obnašanje otroka in ga naredili ponovno »uporabnega«.

O čem pravzaprav govorimo? Je ADHD še ena izmišljena diagnoza današnje kaotične družbe? Ali bolje, odraz odsotnosti današnje družbe? Ali ne gre pri takšnih otrocih v resnici za stanje odsotnosti – odtujenosti od sebe in s tem od ostalega sveta? Ali se ni potemtakem treba vprašati, kaj je otroka pahnilo v takšno stanje, in obravnavati vzrok težave, ne pa na primer s tabletko zgolj utišati posledico? Kje so torej vzroki, da je število problematičnih otrok vse večje?

Iščete jih lahko v koktajlu kaosa današnje družbe, ki je izgubila občutek za otrokove resnične potrebe.

Marsikaj povedo statistični podatki o spremembah v družinskih razmerah. V Ameriki na primer se je med leti 1930 in 1980 povprečno število oseb v enem gospodinjstvu zmanjšalo s 4,1 na 2,8. Povečalo se je število otrok, ki so odraščali le z enim staršem. Tudi podatki za nam bližjo Nemčijo niso dosti bolj obetavni. Tako otrokom danes, ko starši tekajo za materialnimi dobrinami, samopotrjevanjem in podobnim, močno manjka spodbuda, podpora sorojencev in ljubeča pozornost prezaposlenih in izčrpanih – odsotnih staršev ter drugih svojcev. Amerika, Velika Britanija in Nemčija zaradi tega slovijo kot države, kjer je uporaba psihofarmakov pri otrocih zelo razširjena.

Tudi v medicinskih svetovalnih praksah opažajo, da postajajo družinske razmere čedalje bolj kaotične. To se izraža tudi v pomanjkanju sodelovanja med otroci in starši, v pomanjkanju stabilnih odnosov, ki so za otroka nujni, pomanjkanju dnevnega ritma in toplega družinskega zavetja, v katerem bi se otroci lahko mirno razvijali.

K zgoraj opisanemu stanju veliko doprinese tudi zasvojenost otrok s tehnologijo (televizijo, računalniki …), v kateri večinoma iščejo tolažbo, kadar jim primanjkuje ljubezni in topline. V zvezi s televizijo je svetovno priznani švicarski naturopat Alfred Vogel že davno opozarjal na zmernost njene uporabe, saj je pri otrocih opažal njene posledice, ki so se kazale kot huda živčna razdražljivost, pomanjkanje teka, močno popuščanje v šoli, raztresenost in pomanjkanje pozornosti, večja občutljivost na okužbe … Govorimo o opažanjih moža, ki je živel pred nekaj desetletji. Pomislite, koliko večja je obremenitev otrok s televizijo, računalniškimi igricami in podobnim danes!

Novejša opažanja povezujejo omenjeno stanje tudi s prekomernim jemanjem antibiotikov in posledično porušeno črevesno floro. Kar pomeni, da zaradi pomanjkljivega srkanja vitalnih snovi iz črevesja ni ustrezne prehranjenosti in razstrupljanja telesa. Kakšne znake kaže s toksini obremenjeno in hranili osiromašeno telo otroka?

Znano je tudi, da današnja hrana ne nudi več polne hranilne vrednosti tako kot pred desetletji, ko še ni bilo intenzivnega poljedelstva in prekomerne uporabe kemikalij, ki je uničila produktivnost in kakovost zemljišč. To pomeni, da glede na stresen način življenja današnje družbe konvencionalna hrana verjetno ne nudi več dovolj hranil za vzdrževanje ravnovesja in zdravja.

Mnogi še zmeraj ne vedo ali pa ignorirajo dejstvo, da obstajajo dokazi o škodljivih učinkih uživanja dodatkov k živilom (aditivi, barvila …). Na primer ojačevalec okusa mononatrijev glutaminat (MSG) in sladilo aspartam lahko tako močno vzdražita nevrone, da jih uničita. Oba dodatka sta prisotna v velikem številu komercialnih živil!

Nič manj nevarne niso niti sledi težkih kovin in pesticidov v konvencionalno pridelani hrani, vodi, barvah … Živo srebro na primer povzroča številne motnje – od depresije, multiple skleroze, shizofrenije, motenj v učenju in avtizma do avtoimunih bolezni. Najdemo ga skoraj povsod: izloča se v okolje iz centralnih peči na oglje, prisotno je v morju in ribah (tuna, losos …), je pomembna sestavina barv in lakov, nahaja se v fluorescentnih žarnicah in je osrednja sestavina pri večjem delu cepiv. Tako je recimo s cepivom, kot je tisto za tetanus/oslovski kašelj in hepatitis B, pri otroku za približno petdesetkrat presežena maksimalna dovoljena meja anorganskega živega srebra, ki jo je določila Agencija za zaščito okolja (Environmental Protection Agency)!

Obstajajo tudi utemeljene domneve, da umetna luč lahko izzove celo vrsto bolezni, od splošnih stanj izčrpanosti do imunskih motenj in čezmerne aktivnosti. Pleg tega se izgublja naravni dnevni ritem.

Kaj pa izobraževalni sistem? Žal danes tudi ta v večini primerov od vrtca naprej otrokom ni v pomoč, ampak jih s svojim prizadevanjem ustvariti »popolnega« otroka že od malega potiska v neizprosen boj za prva mesta, ki je tako značilen za današnjo kaotično družbo. Ni čudno, če zato otrok, »prekurjen« zaradi obremenitev šolstva, kaotičnega domačega okolja, neprimerne in s škodljivimi aditivi bogate hrane ter okoljskih, družbenih in drugih obremenitev, v takih šolskih klopeh kaže znake nezainteresiranosti, nervoze, nemira, neposlušnosti, nezmožnosti sodelovanja … K sreči v izobraževalnem sistemu obstajata izjemi, waldorfska pedagogika in pedagogika tudi pri nas nastajajoče Rodovne šole, ki s čutečim odnosom učitelja do otroka in kar se da tesnim sodelovanjem med otrokom, učiteljem in starši stremita k uravnovešenemu razvoju duše in telesa posameznega otroka. Otrokove nezainteresiranosti za učni proces v teh šolah ne odpravljajo s tabletami, kajti tu se učitelji zavedajo, da je poleg že omenjenih razlogov za nastalo stanje otroka lahko kriva tudi njihova odsotnost pri poučevanju. Saj tako ali drugače preobremenjen – odsoten – učitelj ni sposoben otroke dovolj ustvarjalno vtkati v učni proces. In ko učenje ni več igra, je muka! In kako naj izgleda tak otrok?

Kot vedno zmeda in bolezen nastaneta zaradi izgube ravnovesja. Da bi našim otrokom kar se da trdno stali ob strani pri njihovih težavah, začnimo pri sebi. Umirimo se in začutimo, kaj potrebujejo, in jim to po najboljših močeh tudi nudimo! Potem jim pomagajmo razstrupiti telo in zaužiti potrebna koristna hranila. Opazujte čudeže, ki jim  boste priča!

Ključne besede:
otroci, utrujenost, imunski sistem, debelost, motnje

 

Sorodni članki:

1,660156E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: