Skupaj razkrivamo

16.11.2008

Kako kozmetika vpliva na zdravje?
Tekst: Sanja Lončar

Margaret Weeds, znana zeliščarka, ki prisega na biodinamični način pridelave in razvija preproste, dostopne in popolnoma naravne izdelke.
V redakciji smo bili veseli, da ji lahko zastavimo nekaj vprašanj s katerimi si že dolgo belimo glave!

Pogosto se srečujemo s podatkom, da kar 60 % sestavin različne kozmetike konča v naših tkivih in organih. Nekateri znanstveniki pa trdijo, da je to močno pretiravanje in da gre za le nekaj odstotkov. Komu verjeti?

Obe strani lahko imata prav. Če pregledujete individualne analize varnosti določenih snovi, se njihova absorbcija giblje od 0 do 100 %. Vse skupaj je odvisno tudi od tipa vaše kože, prisotnosti raznih pospeševalcev vpijanja in drugih snovi.  60 % je povprečna vrednost, do katere so prišli z izračunom sestavin, ki so običajne v izdelkih za nego kože. Če razmišljamo zdravorazumsko, je danes veliko laže razumeti, kako lahko veliko tega pride v naš krvni obtok skozi kožo. Pomislite le na to, kako delujejo hormonski ali nikotinski obliži.  

V zadnjem času se vse več govori o potencialno nevarnih sestavinah (npr. parabeni in SLS) v konvencionalni kozmetiki.  Veliko manj slišimo o snoveh, ki nastajajo kot kemične reakcije v samih izdelkih, kot je npr. 1,4 - dioksan.  Ali lahko našim bralcem zaupate, katere snovi lahko ustvarijo rakotvorne dioksane?
Študije so pokazale, da so kancerogene nečistoče, kot je 1,4 - dioksan, lahko prisotne v precejšnjem številu izdelkov vključno z mili za dojenčke.  Ker te sestavine niso označene na etiketah, se potrošniki takšnih nevarnosti ne zavedajo.
Dve glavni snovi, ki lahko sprožita kemične reakcije, v katerih nastajajo omenjeni dioksani, sta predvsem natrijev lavril sulfat, pridobljen z etoksilacijo natrijevega dodecil sulfata, in polietilen glikol (PEG). Zato sta obe snovi prepovedani v izdelkih, ki si želijo pridobiti certifikat Soil Association.

Vse več blagovnih znamk v svojih opisih sestavin navaja na primer, da je sestavina pridobljena iz kokosa ali kakšne druge rastline. S tem zavajajo potrošnike, ker jim ne razkrijejo, kakšne obdelave je bila deležna ta rastlina, da so iz nje pridobili sestavino, ki je na koncu po svojih lastnostih daleč od naravne. Katera so največja zavajanja na tem področju?
Najpogosteje najdemo takšne zavajajoče opise pri čistilih, milih in šamponih. Natrijev lavril sulfat, na primer, je dejansko pridobljen iz kokosa, vendar skozi veliko število kemičnih procesov. Ekološki certifikat na izdelku potrošniku jamči tudi procesiranje sestavin, kar pomeni, da morajo biti vsi procesi predelave koži in okolju prijazni.
Za čiščenje so najboljši detergenti na bazi glukozidov, ki jih pridobivajo skozi naravno fermentacijo rastlinskih olj ali sladkorjev.

Katere sestavine v kozmetiki so po vašem mnenju najbolj sporne? Na internetu namreč pogosto najdemo nasprotujoča mnenja o tem.
V kozmetiki obstaja veliko potencialno nevarnih snovi. Če se želite izogniti uram poglobljenega študija, je najbolje posegati po certificiranih ekoloških izdelkih. Na internetu najdemo veliko virov informacij, vendar nisem našla še nobenega, ki bi v popolnosti obdelal to vprašanje.  Nekatere izmed sestavin, ki jih Soil Association standardi zagotovo ne dovoljujejo, so:  
  • Močni konzervansi – med njimi so posebno problematični: parabeni, urea, metildibromo glutaronitril, kvarternij in triklosan.
  • Močni surfaktanti - površinsko aktivne snovi (detergenti) kot sta natrijev lavril / lavret sulfat in amonijev lavril sulfat, ki ju povezujemo s težavami s kožo, vključno s povečano občutljivostjo kože.  
  • Petrokemikalije – poleg tega, da so breme za okolje, so tudi brez vrednosti za kožo, še huje – so ovira, ki koži preprečuje normalno delovanje in izločanje toksinov. Naftni derivati, ki vključujejo tekoči parafin, butilen glikol, dietilen glikol, polietilen glikol (PEG), propilen glikol, mineralna olja in dimetikon, ki se pridobiva tako, da se petrokemikaliji doda silikon.
  • Umetne dišave – če na seznamu sestavin zagledate besedo parfum, se najprej prepričajte, ali izvira iz eteričnih olj. V nasprotnem primeru gre namreč za umetne dišave, ki so najpogostejši razlog za alergijske reakcije.
  • Sintetični filtri v kremah za sončenje, npr. PABA in oktokrilen.
  • Na seznam neželenih lahko dodamo še DEA (dietanolamin), MEA (monoetanolamin) in TEA (trietanolamin). Z njihovo pomočjo dosežejo ustrezen pH v izdelkih in boljše povezovanje drugih sestavin. Nekateri raziskovalci pa opozarjajo, da lahko te snovi v izdelkih ustvarijo nitrozamine, ki so kancerogeni.
Ob vsem naštetem se moramo zavedati, da večina izdelkov vsebuje zelo majhne količine toksičnih snovi, vendar njihovo kopičenje z uporabo različnih izdelkov slednjič pripelje do popolnoma neraziskanega področja koktejl učinka, ki vzbuja vse več zaskrbljenosti.

Ključne besede:
kozmetika, dioksani, eko-certifikat, eko-sestavine

 

Sorodni članki:

1,171875E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: