Skupaj razkrivamo

4.8.2016

Ko narava ugrizne
Besedilo: Sanja Lončar

Izgubljenega stika z naravo ne boste obnovili s tem, da se začnete dotikati kar vsega po vrsti. Zato pozor: tudi nekatere rastline grizejo!

V zadnjem času je veliko govora o blagodejnosti stika z naravo. Če želimo zemeljski energiji dovoliti, da deluje na nas, je zagotovo dobro, če čim več hodimo bosi ter se z rokami dotikamo tal, rastlin, dreves … Seveda ni vse, česar se lahko dotaknemo, samodejno blagodejno, zato je treba vedeti, kdaj neposreden stik prinaša nevarnosti.

Zdrava zemlja za zdrave ljudi
Naše babice so lahko vse opravile z golimi rokami. Pozabljamo le, da niso kupovale substratov, ki jih iz »civilizacijskih« odpadkov pridelujejo mestne kompostarne. Njihove kože niso odpirale kemične snovi, ki pospešujejo vpijanje – ne le tiste v kremah, temveč tudi v vsem drugem, česar se dotikamo. Rok si niso umivale po desetkrat na dan, zato je kislinsko-maščobna plast njihovo kožo varovala bolj, kot našo ščitijo rokavice. Tudi prst je bila nekoč bolj zdrava, koristni organizmi pa so imeli trden nadzor nad morebitnimi patogenimi organizmi. 

Če prst na vašem vrtu ni prav zdrava in tudi vi niste v odlični formi, ne prehitevajte z »objemanjem« narave; vračanja k naravi se – vsaj na začetku – lotite korak za korakom. 

Zelenice so za gledanje in ne za hojo
Preden začnete hoditi bosonogi, preverite, v kakšnem stanju je trava, po kateri se nameravate sprehajati. Nekatere parkovne zelenice so tako zelo obdelane s kemikalijami, da hoja po njih namesto razstrupljanja prinaša zgolj dodatno zastrupljanje. Podobno velja za kemično zaščitena drevesa, cvetje in zelenjavo. Občudujte, božajte, poduhajte in zaužijte le rastline, o katerih veste, kako so rasle. 

Nevarne novosti
Vrtnarije vsako leto ponujajo čedalje več rastlin, ki prihajajo z vsega sveta – seveda v želji, da bi ugodile strankam, ki jih nenehno sprašujejo po novostih in si želijo zmagati na tekmovanju v izvirnosti in nenavadnosti vrtov. Na voljo je marsikaj mamljivega, vendar o večini teh rastlin ne vemo, kaj so v resnici in še manj, kako bodo delovale na nas. Preden se začnete navduševati nad nenavadnimi listi in cvetovi, je koristno preveriti, ali gre morda za nevarno strupeno rastlino. 

Najmanj, kar lahko storite, je, da vedno zahtevate polno botanično ime rastline, saj vam bo to olajšalo njeno preverjanje. 

O kavkaškem oziroma orjaškem dežnu (Heracleum mantegazzianum), ki se do kože obnaša kot piranha, saj vsak dotik te rastline utegne povzročiti močne bolečine, nastanek ran in dolgoletno trpljenje, so naši mediji že veliko pisali. Če sok katerega koli dela te rastline zaide v oči, povzroči začasno ali trajno slepoto. Nevaren je že dotik, do prave drame pa pride, če prelomite njeno steblo ali list. Zato bodite še posebno previdni pri puljenju plevela, ki ga je zaneslo na vaš vrt. Dvometrskega dežna resnično ni težko prepoznati, toda pri drobnih rastlinicah ne vemo vselej, kaj bo zraslo iz njih, zato si raje nadenite rokavice vsakič, ko pulite dežnu podobne rastline. 

Jasminova troba (Campsis radicans) je zelo lepa plezalka, ki jo je pogosto opaziti tudi na slovenskih vrtovih. Pozor: tudi nje se ne dotikajte z golimi rokami. 

Dokaj veliko skupino, na katero morate biti pozorni, sestavljajo rastline, ki vsebujejo mleček. Rastline iz rodu mlečkov (Euphorbia) vsebujejo mlečni sok, ki lahko razdraži kožo ali pa je strupen; mleček nekaterih od teh rastlin je celo kancerogen. Če kožo, ki je bila izpostavljena mlečku, obsijejo sončni žarki, utegne priti do razdraženosti. (V to skupino spadajo še božična zvezda (Euphorbia pulcherrima), pegasti mleček (Euphorbia maculate) in ostri mleček (Euphorbia esula). Izogibajte se tudi mlečku v figah.
Tudi narcis, hijacint in zlatic se raje ne dotikajte. Če jih boste v teh dneh presajali, to počnite z rokavicami. 

Dvokomponentna težava
Nekatere rastline vsebujejo snovi, ki povečajo občutljivost kože na sončne žarke. Če se jih boste dotikali in zatem svojo kožo izpostavili sončni svetlobi, utegne priti do burne reakcije. V to skupino sodijo skoraj vse kobulnice. Orjaškega dežna verjetno ne boste srečali, med pogoste obiskovalce naših vrtov pa vsekakor spadajo divji pastinak, divje korenje, divji peteršilj … Še posebno pozorni bodite na pikasti mišjak (Conium maculatum). To je še ena rastlina iz družine kobulnic, ki se od podobnih razlikuje predvsem po rdečkasto vijoličnih pikicah na steblu. Rastlina je zelo strupena, če jo zaužijemo, njeni sokovi pa prodrejo tudi skozi kožo, zato je treba ta plevel puliti z rokavicami. 

Seveda velja previdno ravnati tudi z drugimi kobulnicami, denimo z zeleno, janežem in s korenjem. Če jih boste samo nežno pobožali, verjetno ne bo prišlo do težav, če pa jih boste pulili, trgali ali se dalj časa ukvarjali z njihovimi zelenimi deli, utegnejo povzročiti preobčutljivost na ultravijolične žarke.

Izogibajte se tudi dotikanju rutice, murve in drugih rastlin iz široke družine murvovk.
Če reakcije ne občutite takoj, to še ne pomeni, da je vse v redu. Furokumarinske snovi (psoraleni) namreč v kombinaciji z UVA-žarki v roku od nekaj ur do nekaj dni povzročijo izpuščaje. Pri divjem pastinaku se to praviloma zgodi od 24 do 48 ur po tistem, ko ste se dotikali njegovih sokov. Ko se koža umiri, na njej ostanejo temne obarvane lise, ki lahko vztrajajo tudi po več mesecev. 

Namesto lis na koži raje nosite rokavice!

Ključne besede:
energija zemlje, prst, vrt, trava, kemikalije, vrtnarije, orjaši dežen, Jasminova troba, rokavice

 

Sorodni članki:

1,464844E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: