Skupaj razkrivamo

13.6.2016

Kakšna je varnost na naših mejah?
Besedilo: Sanja Lončar

Koža naj bi bila naravna meja, na kateri naj bi imunski sistem preprečeval vdor patogenih organizmov. Težava je v tem, da je naša meja vse bolj podobna »šengenski«. Na njej je čedalje več ilegalnih prehodov, skozi katere prodirajo snovi, ki nam utegnejo zagreniti življenje. 

Bodeče žice v večji meri služijo temu, da zasužnjijo tiste znotraj njih, kot da bi preprečevale vstop tistim na drugi strani. Podobno ravna človek, ki verjame, da bo svojo kožo obvaroval s čedalje večjimi odmerki nafte. (Če morda sodite med tistih nekaj odstotkov ljudi, ki tega še ne vedo: večino sodobnih tkanin, s katerimi »ščitimo« svoje telo, pa tudi številne snovi v kozmetičnih sredstvih pridobivajo iz naftnih derivatov, ki onemogočajo naravne zaščitne funkcije kože.) 

Nevarni varnostniki
Dandanes nam ponujajo kreme, ki »varujejo«, deodorante, ki »varujejo«, sončne filtre, ki »varujejo«, mila, ki »varujejo«, repelente, ki »varujejo«, zobne kreme s triklosanom, ki naj bi tudi varovale … Povsod okrog nas, nad nami in v nas so sami »varnostniki«. 

Pa smo v resnici varni?
Težava z vsemi plačanci je v tem, da za svoje preživetje potrebujejo vojno. Da so lahko proizvajalci različnih izdelkov angažirali čim več takšnih »varnostnikov«, so nas morali najprej prepričati, da na nas prežijo številni sovražniki. Nevarni mikrobi grozijo iz straniščnih školjk, skrivajo se v naših ustih, hrani, vodi … Poleg tega jih prenašajo ptice, komarji, klopi …

Če bi današnjega človeka primerjali z njegovimi predniki iz prejšnjega stoletja, bi ugotovili, da na večini področij nazadujemo. Naši računalniki so resda zmogljivejši, vendar se je posledično zmanjšala hitrost razmišljanja, pomnjenja, povezovanja in predvidevanja njihovih uporabnikov. Naše mišice so atrofirale zaradi vsega, kar nas ščiti pred »nepotrebnimi napori«. Znanstveniki celo menijo, da dandanes zahodnjaki uporabljamo le 5 do 8 odstotkov fizičnih zmogljivosti naših prednikov. V tem splošnem procesu nazadovanja tudi naša koža ni nobena izjema. 

Kot je zapisal A. Vogel, človek vse bolj spominja na cvetlico iz rastlinjaka, ki ne prenese več ne vetra, ne suše, ne sonca. Ko otrokom razlagate, da smo se nekoč po jadranski magistrali prevažali s fički in stoenkami, in to brez klimatske naprave v avtu, menijo, da jim govorite o času Kremenčkovih. 

Včasih smo se na počitnicah na morju ščitili s kremami z zaščitnim faktorjem 6 ali manj. Preživeli smo in jo odnesli brez sončnih opeklin. Grdo opečeni so bili samo »debeli Nemci«, ki so že takrat uporabljali kreme s faktorjem 10 ali več.

Je kopanje koristno ali škodljivo?
Ko sem bila otrok, je bilo normalno, da so nas na kopanje nagnali enkrat na teden. Zdaj o človeku, ki se ne oprha vsak dan, menimo, da je primitivec. Pozabili smo, da nas bolj kot milo in šampon ščitita naša lastna maščoba in populacija koristnih mikroorganizmov, ki živijo na koži in se borijo proti morebitnim »nepridipravom«. Če se že prhate, to storite pred spanjem, da bo lahko telo ponoči obnovilo svojo »živo mejo«. Pri tem res ni nujno uporabljati močnih mil. Še več: ni nujno, da si namilite vse telo. 

Kolikokrat na dan SI umiti roke?
Ste kdaj prešteli, kolikokrat na dan si umijete roke? Mnogi jih po vsakem umivanju celo dezinficirajo. V vnemi, da bi nas obvarovali pred nevarnimi mikrobi, so nam pozabili povedati pomembno podrobnost – vsako umivanje z milom poškoduje kislinsko-lipidno zaščitno pregrado na koži, za njeno obnovo pa telo potrebuje kar šest do devet ur! V tem času imajo patogeni mikrobi veliko lažje delo, kot če bi imunski sistem kože deloval brez našega vmešavanja. 

Včasih so si roke umivali le nekajkrat na dan, praviloma pred jedjo. V nekaterih kulturah mila skorajda ne poznajo, zato pa zelo dobro vedo, kaj počnejo s katero roko. Ste se kdaj vprašali, kako je možno, da so tisoči beguncev toliko časa preživeli v nečloveških razmerah in brez osnovnega higienskega minimuma, in vendar v begunskih taborih ni prišlo do omembe vrednih izbruhov bolezni? Si predstavljate, da bi bili prisiljeni mesec dni živeti brez tekoče vode, toaletnega papirja, čistega stranišča in drugih dosežkov »civilizacije«? 

Vzhodne kulture nam s svojim zgledom že tisočletja dokazujejo, da je pravi način za krepitev zdravja krepitev lastne obrambe. Zato so tudi izbruhi kuge, ki so v Evropi izbrisali kar tretjino prebivalstva, pri njih minevali brez večjih zapletov. Obvarovala sta jih dobro sodelovanje z lastnim imunskim sistemom in pravilno razumevanje besede higiena. 
Če boste tudi sami besedo higiena razumeli kot sposobnost, da ne dovolite vdora nevarnih patogenov v telo, boste hitro doumeli, da nenehno umivanje ni edina in najboljša strategija za dosego tega cilja. Veliko bolj modro je krepiti moči lastne kože in podpirati njene varovalne funkcije.

Če ne verjamete, da jemo tudi skozi kožo, opravite preprost poskus. 
Vzemite glavico česna in ga stisnite skozi sekljalnik. Prelijte ga s toplo vodo in v tako dobljeno česnovo kopel namočite noge. Že čez dobro uro boste v ustih začutili okus po česnu. Tako hitro namreč limfa raznese, kar so vsrkala stopala. 

Zdaj najbrž laže razumete, zakaj so imeli obkladki, povoji, mazila in druge oblike zdravljenja prek kože tako pomembno mesto v tradicionalni medicini. Če bi to modro metodo zdravljenja uporabljali pogosteje, bi si prihranili veliko trpljenja. 

Ključne besede:
koža, imunski sistem, krema, rastlinjak, sončna krema, umivanje, higiena, medicina

 

Sorodni članki:

1,611328E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>