Skupaj razkrivamo

18.4.2016

Skrivnosti brezovega soka
Besedilo: Sanja Lončar

V zadnjem času se vse več ljudi zaveda, da telo potrebuje nenehno, včasih pa celo pospešeno razstrupljanje. 

Do obremenitev s patogenimi organizmi, kvasovkami in zajedavci namreč pride takrat, ko jih povabita trohnoba in onesnaženje v naših celicah. Pomlad je najboljši čas za veliko pospravljanje, pri tem pa so nam lahko v veliko pomoč tudi moči narave. 
Breza slovi kot drevo, ki zna najhitreje odplakniti vse, kar zastaja. Tudi njene veje pričajo o tem, da se v njej ne nabirajo sedimenti, da se njena moč skriva v pretočnosti in prožnosti. 

Znanost pritrjuje, da brezova voda in izvlečki iz mladih brezinih listov prispevajo k pospešenemu izločanju sečnine. Zato so lahko v veliko pomoč pri različnih zdravstvenih težavah, kot so protin, revmatična obolenja, ledvični pesek, pesek v sečevodih … Ker se odpadki nabirajo tudi v drugih tkivih, je lahko breza v pomoč pri hujšanju in odpravljanju celulita, poleg tega prispeva k boljši rasti las, ureja krvni tlak, zmanjšuje raven holesterola v krvi in celo pomaga do boljše prebave. 

Že naši predniki so vedeli, da je mogoče z brezovim sokom, brezovo skorjo in brezovimi listi hitro očistiti telo. Brezov sok je vrhunsko delo narave – naravno čista, živa voda. Gre za raztopino rudnin in hranil, ki se spomladi pospešeno pretakajo iz korenin navzgor ter so glavno hranilo za liste in nove veje. 

Na vseh območjih, na katerih rastejo breze, je njihov sok tradicionalni zdravilni napitek. Najbolj znan je v skandinavskih državah, Rusiji (za zdravljenje ledvičnih kamnov ga predpisuje tudi tamkajšnja uradna medicina), Kanadi, Koreji in na Japonskem. Tudi v Sloveniji imamo veliko brez – in naši predniki so znali pridobivati in uporabljati brezove pripravke. Že plemeniti Janez Vajkard Valvasor v svoji znameniti knjigi Slava vojvodine Kranjske opisuje pridobivanje zdravega napitka iz brezovega soka. Njegovi zapiski se nanašajo na pridobivanje brezovega soka na Koroškem ob koncu 19. stoletja. V sredini 20. stoletja so brezov sok pridobivali tudi v okolici Logatca na Notranjskem.

Da ta tradicionalna modrost ne bi utonila v pozabo, si prizadeva skupina navdušencev, zbranih okrog Roberta Bartola. Skupaj s Tinetom Marinom in z Draženom Vavžikom so se odpravili v naše gozdove – in brezov sok je znova stekel tudi v Sloveniji. 
Gospoda Roberta smo zaprosili za intervju.

Zakaj ste se odločili lotiti pridobivanja brezovega soka?
Prvi mi je brezov sok predstavil prijatelj Vitalij Petrik, doktor gozdarskih ved, ki deluje na Severni arktični univerzi v Arhangelsku. Nisem bil kaj prida navdušen, saj imam raje izrazite okuse. Na brezov sok sem za dve leti pozabil. Ko sem se nekega večera pogovarjal z dr. Olgo Gorbunovo, zdravnico iz Kijeva, je nenadoma glasno zajavkala. Začutila je zbadanje v ledvicah. »Brezov sok bom morala piti,« je rekla in s tem takoj vzbudila mojo pozornost. Vitalij mi je priskrbel gozdarsko literaturo. Skoraj sočasno je ameriški časopis Medical Daily objavil članek o zdravilnih učinkih brezovega soka (http://www.medicaldaily.com/coconut-water-history-taste-5-benefits-birch-tree-sap-317048). 

Spomladi leta 2015 sem teorijo preveril v praksi. Z zdravilnimi učinki brezove vode sem bil zelo zadovoljen. Delovanje jeter se je izboljšalo, začudil sem se tudi hitri pomladitvi kože. Brez odpovedovanja sem izgubil nekaj kilogramov. Posledično so popustile bolečine v kolenih.
Vse to me je spodbudilo, da sem se leta 2016 odločil za podjetniško pridobivanje slovenskega bio brezovega soka.

Kje in kako pri nas poteka pridobivanje brezovega soka?
Brezov sok pridobivamo z metodo centralnega zaprtega sistema, saj breze rastejo v odročnih, deviško čistih predelih Gorjancev in Bele krajine, kjer ima teren velik nagib. 

Ali lahko brezov sok pridobivamo iz vsake breze, torej povsod?
Koreninski sistem breze sicer filtrira nečistoče iz okolice, vendar ne vemo, ali je v onesnaženem urbanem okolju še dovolj učinkovit. Veliko primerneje je, če izberemo ekološko nesporno lokacijo – vsakodneven nekoliko daljši sprehod tako ali tako ne škodi.
Premer izbrane breze mora presegati dvajset centimetrov. Ranico, skozi katero v sezoni izteka sok, pa mora nabiralec po koncu del obvezno sanirati z lesenim vložkom in cepilno smolo.

Ali je jemanje soka za drevo škodljivo?
Izsledki raziskav ruskih akademikov pravijo, da pravilno sanirano drevo raste celo živahneje kot breze, ki jih ne uporabljajo za pridobivanje soka. Sistem zaprtega nabiranja, ki ga uporabljamo v Sloveniji, preprečuje okužbo dreves, tako da vse naše breze naslednjo sezono dočakajo popolnoma zdrave.

Kako hraniti brezov sok? 
Svež sok se v hladilniku ohrani od tri do štiri dni. Najprimernejši metodi za konzerviranje brezovega soka sta pasterizacija pri nizki temperaturi in zamrzovanje. Obe metodi omogočata uporabo brezovega soka vse do začetka naslednje sezone.

Ključne besede:
razstrupljanje, breza, brezova voda, brezov sok

 

Sorodni članki:

1,599121E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: