Skupaj razkrivamo

9.2.2016

Čuteča mama
Besedilo: Sabina Topolovec

Mama si nenehno zastavlja tisoč in eno vprašanje, včasih jo navdaja negotovost, spet drugič si želi zgolj potrditve. V trenutkih, ko ne zaupa svojim občutkom ali pa preprosto išče najboljšo rešitev za svojega otroka, posplošeni odgovori, kot sta »čim manj komplicirati« in »vsega po malem«, res niso na mestu. Toda na koga naj se obrne, kadar zares potrebuje pomoč? 

Otrok v življenje staršev prinese velik preobrat, ne glede na to, kako zelo so si ga želeli ali kako skrbno so načrtovali njegovo življenje, ko je bil še v maternici. Ko je otrok tukaj, navadno večina teorij hitro pade, odzivi pa morajo biti največkrat takojšnji. Na eni strani pogosto slišimo, da je bolje, če ima ženska otroka čim prej, pri dvajsetih, saj je takrat še povsem neobremenjena in ne komplicira toliko, na drugi pa, da je otroka bolje imeti po tridesetem letu, ko je ženska zrela in odgovornejša. Toda mar ni že ta preračunljivost jasen znak popolne odsotnosti? In kako sploh pričakovati, da bomo v takem stanju znali slišati pravi odgovor, še posebno pri znatno zahtevnejših vprašanjih?

V zadnjih desetletjih velja prepričanje, da drugi (strokovnjaki, zdravniki, prodajalci, vzgojitelji, učitelji …) vedo več kot mi – ker so pač posamezno področje preučevali več let, ker se z njim vsakodnevno srečujejo, ker imajo tak ali drugačen naziv, ker govorijo in so videti prepričljivo, ker tako pravijo drugi … Ali sploh obstaja srednja pot med slepim zaupanjem v druge in tem, da sleherno stvar preučimo in sčasoma postanemo strokovnjak za vse? 

Kdaj k zdravniku?
Ena od težjih dilem nastopi, ko otrok zboli. Recimo, da ima vročino in že ves dan zavrača hrano. Če upoštevamo priporočila zdravnikov, ni razloga za preplah. Če prisluhnemo babici, takoj drvimo k zdravniku. Kaj pa, če bi preprosto prisluhnili otroku in njegovim potrebam? In pri tem seveda brezpogojno tudi sebi in svojim občutkom. Hitro boste ugotovili, kdaj mora otroka pregledati zdravnik in kdaj potrebuje zgolj vso vašo pozornost in ljubezen. Zagotovo pa bo vsaki mami v pomoč, če ve, kako ravnati v takih trenutkih, saj je takrat v resnici prepozno za iskanje informacij, poleg tega na tem področju vlada precejšnja zmeda. Izkoristite čudoviti čas nosečnosti in preberite obvezno čtivo za vse starše: Vojna in mir z bakterijami (naj vas naslov ne prestraši, tematika je še kako prava), ki vas bo seznanilo s preverjenimi naravnimi strategijami ravnanja pri težavah z dihali, s prebavili, sečili in z ušesi. Izvedeli boste tudi, kako ustrezno ukrepati v primeru povišane telesne temperature. Vse to so težave, ki se pri otrocih utegnejo pojavljati zelo pogosto.

Katera je prava hrana?
Takoj za tem (ali celo na prvem mestu) je vprašanje ustrezne prehrane za otroka. Na tem področju vlada toliko teorij, da nas njihovo preučevanje le še bolj zmede. Nič nenavadnega, da se marsikateri starši hitro zadovoljijo z izgovoroma iz uvodnega odstavka. Toda vprašanje ostaja, kako se pri tem počuti naša vest. Smo s tem, ko ne kompliciramo in dovolimo, da se na krožniku znajde vsega po malem, v resnici naredili uslugo otroku – ali smo le izbrali lažjo pot, ki nam omogoča trenutno ugodje?

Toda vse skupaj je zelo preprosto – več ko ste o tem prebrali, hitreje vam bo kristalno jasno. Človek za optimalen razvoj potrebuje živo, pravo, pristno, prvinsko, naravno, nepredelano, regionalno pridelano, sezonsko hrano. In kar je jasno vsakomur: vsaj kar zadeva otroško hrano, mora biti povsem brez ostankov pesticidov in umetnih dodatkov. Ko to veste, ostane le še vprašanje, kje dobiti tako hrano?

Najboljši vir je vaš vrt. Če imate vsaj košček zelenice, četudi pred blokom, ga prekopljite. Če ga nimate, pomagajte vrt obdelovati staršem, sosedom … Tudi marsikateri kmet bi bil vesel take pomoči, le vprašati ga je treba. Če res nimate časa, poiščite kmeta, ki mu je mar za naravo. Nimate časa za obiskovanje kmetov? Pridružite se projektom, kot sta Nakupujmo skupaj in Zeleni krog, ter z njihovo pomočjo hrano naročajte neposredno pri kmetih, ki hrano pridelujejo sonaravno. Ob prevzemu boste kmete tudi osebno srečali, hrano najvišje kakovosti pa dobivali po občutno sprejemljivejših cenah kot v supermarketih.

Če morati nakupovati v trgovinah, se odpravite do oddelkov z zdravo prehrano, vendar tudi tam ohranite zdravo kritičnost. Vse, kar je ekološko certificirano, še ni samo po sebi najustreznejše, zlasti ne za otroka. Hrano izbirajte po načelih stopnje predelave (čim manj predelana in nepredelana živila), rastišča, letnega časa …
 
Hrana v kozarčkih, čeravno ekološka, naj bo v prehrani vašega malčka le izjemoma, in še takrat se je najbolje zateči k znamkam, ki tovrstno hrano pripravljajo že desetletja in ponujajo izključno ekološko pridelano hrano (npr. Holle). Še posebno na področju otroške hrane namreč obstajajo številni ponudniki, ki ekološke surovine uporabljajo zgolj za pripravo otroške hrane, sicer pa proizvajajo konvencionalne izdelke z nešteto spornimi dodatki. Najbrž ni dvoma, komu bolj zaupati, čeprav je za to treba odšteti nekaj centov več. 

Pri tem torej ne gre za vprašanje jajce – da ali ne (razen v primeru alergije), temveč jajce katere kokoši? Meso katere živali? Žito s katerega polja? Preprosto, mar ne?

Katera je prava kozmetika?
Kljub kilometrom trgovskih polic s kozmetičnimi izdelki otrok v resnici ne potrebuje ničesar ali prav malo. Ognjičevo olje ali domače milo morda znate izdelati celo sami, če pa ju kupujete, znova velja enako vodilo kot pri hrani. Sledite ponudnikom, ki svoje izdelke izdelujejo s srcem, ne zgolj zato, ker so včeraj v tem »zavohali denar«. Ni vseeno, ali nekdo ognjič goji in ga preučuje že osemdeset let – ali pa na trgu kupi certificirano surovino, iz katere naj bi »vsak tehnolog znal narediti kremo«. Štejejo izkušnje, posvečenost, zlasti pa razumevanje potreb otroške kože. 

Številni starši radi kupujejo kozmetične izdelke, pa tudi hrano in druge izdelke z oznako »Sehr gut«, ki jo podeljuje nemška neodvisna potrošniška revija ÖkoTest. Pri tem je potrebne nekaj previdnosti, kajti najvišja ocena ne zagotavlja vedno tudi povsem nespornih dodatkov. Vse skupaj je v veliki meri odvisno od kriterijev testiranja. Veliko varneje je, če poleg tega preberete deklaracijo in doma preverite, kakšne so lastnosti posameznih sestavin. O teh smo veliko pisali tudi na www.zazdravje.net.

Katera je prava igrača?
Žal je za nekaj iskric v očeh in kvečjemu polurno veselje malčka marsikdo pripravljen kupovati vedno nove igrače. Še posebno, ker je veliko igrač tako poceni. Če se želite izogniti strupenemu kemičnemu koktajlu, ki prej ali slej pristane v otroških ustecih, se velja seznaniti z znamkami, ki jim gre zaupati, denimo v že omenjeni reviji ÖkoTest. Praviloma se je smiselno izogibati igračam kitajskega porekla, saj obstaja velika verjetnost, da jo je za vašega otroka izdelal – kak drug otrok!

Kaj pa oblačila?
Če je le mogoče, izbirajte oblačila iz ekološko pridelanega bombaža, saj pri pridelavi konvencionalnega bombaža uporabljajo do osem tisoč pesticidov, insekticidov in drugih kemikalij. Dokaj pogosto ga je zaslediti tudi na policah velikih trgovskih verig, in to po dostopnih cenah. Morda se ne boste izognili kemikalijam v barvilih, zagotovo pa boste kupili neoporečno izvorno surovino. Še bolje je takšna oblačila kupovati pri specializiranih ponudnikih (npr. www.vitababy.si), ki skrbni izbiri organskega bombaža namenjajo veliko pozornost. 

Sintetična oblačila so primerna le za pustni torek! 
Če menite, da je prestižna znamka zagotovilo za nesporno kakovost oblačila, se krepko motite. Nemški ÖkoTest pogosto razkrije, da so v njih zelo sporni dodatki, ki jih (občutno cenejši) izdelki v diskontnih trgovinah ne vsebujejo. 

Marsikdo uporablja oblačila iz druge roke. Taka poteza je pametna iz več razlogov, predvsem pa zato, ker so bila oblačila že velikokrat oprana, s čimer je bil iz njih odstranjen večji del spornih dodatkov. 

Prava vzmetnica
Kljub vsej »romantiki« iz enakega razloga velja razmisliti o nakupu otroške opreme in pohištva iz druge roke, pri čemer pa otroku le privoščite novo vzmetnico. Ker dojenček prespi veliko časa, ne sklepajte pogodb s hudičem. Naslov, ki vam ga toplo priporočamo, je www.zelenatrgovina.si.

Kaj pa, če preprosto prezrete imena ponudnikov, ki smo vam jih prišepnili? Ali če ne razumete nemško, da bi brali ÖkoTest? Ali če nimate dostopa do spleta, da bi preverili vsako informacijo? Potem upamo, da nimate niti dostopa do vseh mogočih strokovnjakov, ki bi vam skušali dopovedati, kaj je prav za vašega otroka. Najpomembnejši je lastni čut. Ta pa ne prihaja iz možganov, pač pa iz srca. Ko zaupate sebi ter se naučite prepoznavanja lastnih in otrokovih potreb, boste brez težav izbrali najbolj čutečega zdravnika, najbolj pristno hrano, najnežnejšo kozmetiko, najvarnejšo igračo, najbolj zaupanja vredno oblačilo in vzmetnico, ki poskrbi za najslajši spanec vašega malčka. Zato je nujno treba imeti tudi nekaj poguma. Toda ko postanete mama, je to vaša dolžnost, in to prijetna – če jo le opravljate s srcem! 

Ključne besede:
mama, otrok, zdravnik, bolezen, bakterije, hrana, vrt, kozmetika, igrača, oblačila, vzmetnica, pogum

 

Sorodni članki:

4,296875E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>