Skupaj razkrivamo

10.12.2015

Bomo izgoreli?
Besedilo: Sanja Lončar

Jeza je ogenj! Če vas zajame, vas bo tudi opekla. Zato se pazite isker, saj jih je vse več.
Svet, v katerem živimo, čedalje bolj spominja na smodnik, ki za to, da ga raznese, potrebuje eno samo iskro. V času, ko to pišemo, so aktualni dogodki v Parizu, sestrelitev ruskega letala, zapiranje meja na balkanski poti, referendum o družinski zakonodaji, stavka policistov … Do takrat, ko bodo naše novice natisnjene, se bo število dogodkov, ki bodo burili duhove, zagotovo še povečalo. 

Bolj kot to, kaj se dogaja, je treba spremljati, kako in zakaj se dogaja. Dramaturgija snovanja splošne histerije je več kot očitna, odvija pa se enako kot že tisočletja. Razlika je samo v tem, da je dandanes doseg medijev in raznovrstnih omrežij veliko večji, zato vas »omrežijo« znatno hitreje in ceneje kot nekoč. 

Predstavljajte si, da ste pred nekaj stoletji živeli v kaki vasici. Če križarji, Turki ali nekdo tretji ni prišel neposredno v vašo vas in tam zagrešil nekaj hudega, niste vedeli, da nekje daleč stran poteka vojna. Dandanes pa lahko en sam, medijsko dobro pokrit dogodek doseže, da se celo Inuiti počutijo ogroženi pred muslimani, temnopoltimi, Rusi, Kitajci, Američani … pač v odvisnosti od tega, katere medije spremljajo.

Trenutno dogajanje v Parizu je odličen primer, ki lepo pokaže, kako vse to deluje. V 28 evropskih državah živi približno 20 milijonov muslimanov. Tokrat je bilo dovolj, da jih je peščica ubila 132 ljudi v Parizu, in že morajo v Kanadi muslimanskim družinam, ki tam živijo že zelo dolgo (torej ne gre za nove priseljence), zagotavljati državno zaščito pred »ogroženimi« someščani. 

Enako je na drugi strani. Ko zahodnjaki »delajo red« v Afriki in zaradi tega umira tudi tamkajšnje civilno prebivalstvo – kaj mislite, kako se tam domačini obnašajo do sosedov, ki zgolj po veri in barvi kože sodijo med tiste, ki so krivi za te žrtve?

Iskre bodo letele še naprej. Vprašanje je le, na kakšna tla bodo padle v nas. Če ne bomo doumeli, da je cilj igre ustvariti splošno odsotnost, ki ljudi naredi zlahka vodljive in dovzetne za raznovrstne oblike totalitarizmov, se bomo hitro znašli v tej mreži. 

Strah za lastno preživetje, skrb za družino, strah pred izgubo svojega imetja, jeza na vse, ki so ali niso naredili tega, kar od njih pričakujemo, obup, nemoč … to je praviloma paleta čustev, ki kakor cunami preplavljajo in rušijo vse pred seboj. Vsem tem čustvom je skupno, da vam jemljejo ogromne količine energije in vam onemogočajo, da bi razumeli, kaj se dogaja – in kaj lahko v zvezi s tem ukrenete. 

Ohranite prisebnost – rešite jetra
Jetra so organ, ki nas varuje, razstruplja in zalaga z energijo. Najbolj jih prizadenejo strupi, vendar pri tem ne gre le za snovne strupe. Za telo je tudi sleherna črna misel strup, ki ga mora prebaviti. Hildegarda je že pred tisočletjem zapisala, da slabe misli ustvarjajo črn žolč, ki nam zastruplja kri in s tem tudi zamegli možgane. Ali bi temu sploh lahko še kaj dodali? 

Tako kot se morajo jetra ubadati z alkoholom, s tobakom in z nekakovostno hrano, morajo tudi predelovati strupene misli, ki jih proizvaja naš razum. Pretirano ukvarjanje s scenariji o tem, kdo je kriv za to, kar je, in kaj bo, če bo … izčrpava jetra. Če vam tega procesa ne bo uspelo zajeziti, utegnete postati žrtev vojne, še preden bo sploh prišla na vaš prag. 

Spletni portal Infowars ima zanimiv slogan. Pravijo, da smo že v vojni – vojni za človeški um. Kdor ga osvoji, bo vladal svetu. 

Kje je naša moč?
Prav normalno delujoča jetra so eden od pomembnih virov vitalne energije. V jetrih se aktivira precejšen delež ščitničnega hormona, ki nato določa presnovo v celotnem telesu. Bolj ko so časi negotovi, več energije potrebujete, zato ne dovolite, da izgori v jezi. Izraz »ohranite mirno kri« ni nastal kar tako. Kri postane nemirna in prevroča vsakič, ko nas (in posledično jetra) nekaj vrže iz tira. 

V resnici je preprosto
Veliko strahu, zmede in jeze ustvarja prav nerazumevanje vsega, kar se dogaja. Če ne vidite širše slike, se vam zdi celotno dogajanje neracionalno in posledično zastrašujoče. 
Toda če poznate ozadje, je vse veliko bolj logično. Prvo in drugo svetovno vojno so režirali predvsem ekonomski interesi, vse drugo pa je bila zgolj zgodbica, ki je bila potrebna za zameglitev pravih nagibov in za motiviranje ljudi. Tudi zdaj je podobno. 

Kriminalisti pri svojem delu uporabljajo pravilo, ki pravi: sledi denarju! Ko iščejo storilca kakega kriminalnega dejanja, najprej skušajo ugotoviti, kdo ima od njega največjo korist. Tudi v zdajšnjem položaju prav s tem v mislih zelo hitro ugotovimo, za kaj gre. Če se vam ljubi brati, je o tem že veliko zapisanega, na kratko pa vse to lahko strnemo takole: trenutno smo statisti v scenariju, ki bi ga kriminalisti opisali kor rop tisočletja. 
Po drugi svetovni vojni je ljudem uspelo, da so si izborili več socialnih pravic ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki predtem sploh nista obstajali. Socialna pogodba je sklenjena tako, da bomo večino teh pravic izkoriščali »nekega lepega dne«, torej po upokojitvi. Takrat, po drugi svetovni vojni, se je vse zdelo preprosto: enega upokojenca je v povprečju pokrivalo trinajst zaposlenih. Zavarovalnice so torej imele le malo tekočih stroškov, zato bi morale denar, ki so ga ljudje plačevali za svojo prihodnjo varnost, varno naložiti. Kot vemo, se to ni zgodilo. Zdaj v Evropi na enega upokojenca pridejo samo trije zaposleni. V Sloveniji je še slabše. Statistično gledano pri nas na enega upokojenca pride samo 1,38 zaposlenega. To pa je premalo, da bi lahko s tekočim zbiranjem prispevkov nabrali dovolj denarja za pokojnine. 

Prihaja trenutek resnice 
Prav zdaj poteka največji val upokojevanja. Tisti, ki so bili rojeni med letoma 1945 in 1950, so stari od 65 do 70 let. V Evropi in ZDA se bliža trenutek, ko jim bo morala družba izplačati, kar jim je obljubila. Tudi stroški za njihovo zdravljenje so čedalje višji. In kje je denar, ki je bil namenjen za to? V minulih desetletjih so finančni izvedenci zatrjevali, da je varno naložen v delnicah, skladih, bankah … Pa je res? Vrednost na papirju je 1600-krat večja od celotnega bruto proizvoda našega planeta. Vam to kaj pove? Banke (četudi »konsolidirane«) ne morejo izplačati kaj več kot delčka vrednosti, o kateri trdijo, da jo imajo, v še večji meri pa to velja za druge finančne instrumente, s katerimi se dandanes trguje. Če bi hoteli vse to izplačati, bi ugotovili, da tega ni niti za odstotek vrednosti, ki obstaja na papirju. In kaj se zgodi, če ugotovimo, da za vsemi zavarovanji, ki jih plačujemo, ni dejanske varnosti? 

Če to drži, morajo storilci na vsak način preprečiti, da ljudje razvitega sveta odkrijejo, da so oropani, saj je le tako mogoče zabrisati sledi, krivdo pa prevaliti na koga drugega. Vojne in kaos bi bili odlično in priročno sredstvo za ta namen. 

Če vam hiša zgori danes, vam bo zavarovalnica pokrila škodo. Če pa bi vaša hiša zgorela v vojni, bi bila to pač višja sila, vi pa bi bili veseli, da ste vsaj preživeli. Enako velja za pokojninsko in zdrav­stveno zavarovanje. Če v vojni ostanemo brez bolnišnic, zdravil, domov za ostarele, zdravilišč … je to višja sila. V vojnem času ima država celo pravico do vašega življenja – boste pač postranska škoda … Vlaganja, ki so potrebna za dosego takega cilja, so zelo majhna. Nekaj plačancev na eni in drugi strani ter dovolj prižganih kamer, da to lahko vidi ves svet.

Upamo, da ste doumeli, da vaš sovražnik ni musliman, begunec, homoseksualec, vojak, vladni ali nevladni sektor, črni, beli, rdeči … Vse te vam samo predstavljajo kot sovražnike. Enako kot njim v vlogi sovražnika predstavljajo vas. In medtem ko se boste pobijali med sabo, bodo scenaristi pili šampanjec in seštevali dobičke. 

Kaj lahko storimo?
Če bomo ohranili mir in ostali prijatelji med seboj in s seboj, bomo laže doumeli, da imamo na svetu več prijateljev kot sovražnikov. V časih, ki prihajajo, je na preizkušnji natanko to. Za samooskrbo, varnost in prihodnost potrebujemo drug drugega. Zato izkoristite prihajajoče praznike in se spomnite na to, da je najdragocenejše, kar imamo, prav naš odnos do sebe in do drugih. Potrebujemo pravo družino in prave prijatelje, ne všečkov na spletnih omrežjih. Če je cena za to, da se znova povežemo in začnemo sodelovati, propad ustanov, storitev in strank, ki so doslej živele od tega, da smo bili sprti – to morda sploh ni visoka cena. 

"Bistvo vojne je v tem, da se ljudje, ki se ne poznajo, medsebojno pobijajo na ukaz ljudi, ki se med seboj dobro poznajo … in se ne pobijajo!" 
Albert Einstein

Toplo priporočamo!
Na spletu si oglejte naslednji štiriminutni film: I am NOT Black, you are NOT White

Ključne besede:
jeza, ogenj, histerija, strah, čustva, energija, jetra, žolč, um, strah, upokojenci, zavarovanje, vojna, mir

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>