Skupaj razkrivamo

5.11.2008

Napake pri diagnosticiranju raka
Povzeto po knjigi Lotharja Hirneiseja


Zagotovo je rak diagnoza, ki nas je je najbolj strah. Zato je še posebej srhljivo, da se lahko zgodi, da nam zdravijo raka (nas operirajo, obsevajo in zastrupljajo s kemoterapijo), četudi ga nimamo.

O tej težavi piše Lothar Hirneise v knjigi »Kemoterapija pozdravi raka in Zemlja je ploščata«. Avtor posebej svari pred tremi oblikami testiranja, ki so se izkazale za precej nezanesljive: PAP test materničnega vratu, mamografija in diagnostika raka prostate.

Ali je PAP test zanesljiv in koristen?
V kanadski provinci (British Columbia), kjer so vse ženske testirane s PAP testom, je umrljivost zaradi raka materničnega vratu enaka kot v državah, kjer nimajo tako sistematične diagnostike. Študija iz leta 1988, ki je trajala dve leti, je celo pokazala, da se je 50 % diagnosticiranih nenormalnih celic v tem času vrnilo v normalno stanje. Še bolj zanimiva je študija Cancer Research, ki so jo objavili v British Journal in v kateri so ugotovili, da je bilo celo 60 % rezultatov napačnih. Tudi ta študija, ki so jo naredili v Angliji, torej meče senco na to obliko diagnosticiranja raka. Leta 1987 so se odločili pregledati 45.000 vzorcev diagnosticiranega raka. Ugotovili so, da je bila diagnoza napačna pri 911 primerih. In če vemo, kaj sledi ugotovljenemu raku materničnega vratu in kako hitri so kirurgi pri odstranjevanju, so podatki zelo zaskrbljujoči.

Ali mamografija lahko povzroča raka?
Leta 1994 je Nacionalni inštitut za raka (National Cancer Institute) umaknil svoje priporočilo, naj ženske, mlajše od 50 let, opravijo preiskavo dojk z mamogramom. Razlog za ta umik so različne študije, ki so pokazale negativne učinke tega testiranja. V British Medical Journalu je bil objavljen članek Susan Ott o ugotovitvah švedskih raziskovalcev, ki so preučevali več kot 350 žensk, pri katerih je mamogram dal napačno diagnozo.
Tako so zdravim ženskam naredili 397 biopsij, 187 dodatnih mamogramov in opravile so 1112 pregledov pri specialistih, da so jim na koncu lahko povedali, da je vse v redu.

Zadeva postane še bolj neprijetna, ko izveste, da so se v Kanadi odločili narediti mamogram pri 50.000 ženskah v starosti od 40 do 49 let. Iz te skupine je na koncu z diagnozo rak dojke umrlo 33 % več žensk kot iz kontrolne skupine, ki je niso preventivno pregledovali.

Študija Kerlikowske je pokazala, da so pregledali 26.057 žensk, od katerih jih 25.858 ni imelo raka dojke, vendar je mamografija bila negativna le pri 24.187 pregledanih. To pomeni, da je 1.671 žensk šlo domov v strahu, da imajo raka, in bile so deležne dodatnega stresa in še več preiskav. Istočasno je mamografija spregledala 20 od 199 žensk, ki so dejansko imele raka dojke. Preračunano je torej mamogram pokazal raka pri 1.850 ženskah, dejansko pa ga je imelo 199 (le ena desetina!). To pomeni, da ima le ena od desetih, ki dobi patološki izvid, raka!

Poleg tega so mnogi znanstveniki mnenja, da je že samo pregledovanje z mamogramom tveganje za sproženje raka. Mamogram je metoda, pri kateri tkivo dojke mehansko grobo stisnemo in potem obsevamo z X-žarki. Že samo obsevanje občutljivih tkiv utegne biti nevarno. V kombinaciji z mehanskimi poškodbami pa so tveganja še večja. J. P. van Netten z Royal Jubilee Hospital v Londonu je to predpostavko tudi dokazal v študiji iz leta 1994. Njegova raziskava je pokazala, da se je odstotek tako imenovanega ductal carcinome pri skupini, ki je bila obsevana z mamogramom, povečal za 200 %.

Zakaj potem tako vztrajamo pri mamografijah? Zagovorniki trdijo, da zaradi pregledov z mamogramom 25 % manj žensk umre zaradi raka dojke. Lothar Hirneise se je poglobil v ozadje teh številk in odkril, na čem temeljijo. Ena izmed študij, na katerih sloni marketing proizvajalca mamogramov, je študija dr. Nystroma. V njegovem desetletnem opazovanju 1.000 žensk, ki so izvajale preglede z mamogramom, so zaradi raka dojke umrle 3. V kontrolni skupini pa so od 1.000 žensk v tem obdobju zaradi raka dojke umrle 4. Drugače povedano: obsevali so 996 žensk, da bi preživela ena več. Še bolj noro je, ko gledamo splošne podatke, kjer lahko preberemo, da jih je od 100.000 nepregledanih preživelo 89.550, od tistih, ki so opravljale preglede, pa je od 100.000 pregledovanih preživelo 89.020. To pomeni, da jih je umrlo 520 več kot v ne-pregledovani skupini. Pravzaprav so na tolikšnem vzorcu te razlike statistično nepomembne, vendar vseeno ... bodite pozorni, ko berete statistike.

Rak prostate?
Tudi moški niso zaščiteni pred napakami v diagnostiki. Študija, objavljena v British Medical Journalu, je pokazala, da PSA test ni niti približno tako zanesljiv, kot bi radi prikazali. Študija je pokazala, da se je pri 336 moških rak razvil kljub temu, da so imeli normalne vrednosti PSA. Isti test je pri moških, ki so že imeli raka prostate, pokazal nepravilnosti le v 47 % primerov. Kako se počutite, ko veste, da je vsak drugi rezultat testa nezanesljiv?

Na raka prostate je treba gledati z druge perspektive. Leta 1995 je Ameriško združenje za raka v svojih informacijah o raku prostate zapisalo, da so celice raka prostate našli pri 15 % pregledanih moških. Pri starosti nad 70 let se to število dvigne na 40 %, pri osemdesetletnikih pa na 50 %. Vendar je nekaj veliko pomembnejše od teh številk: študije P. J. Scerreta so pokazale, da le 1 % teh rakavih celic ustvarja tumorje in le 0,3 % teh tumorjev povzroči smrt.
Pri diagnozi raka velja rek: »Čim prej ga odkrijejo, boljša je prognoza.« Na žalost to ne drži. Način, kako »zdravimo« tumorje, je očitno napačen tudi po tej plati. Čim prej raka odkrijejo, toliko prej vas bodo operirali, obsevali in zastrupljali s kemoterapijo, zaradi česar mnogi pacienti podležejo prej, kot če bi se rak razvijal ali umikal po svoji normalni poti.

Knjiga »Kemoterapija pozdravi raka in Zemlja je ploščata« je veliko več kot le analiza napak. Je tudi najbolj celosten priročnik uspešnega zdravljenja raka. Angleško in nemško različico knjige lahko naročite na telefonski številki  01 283 14 85.

Ključne besede:
rak, PAP test, diagnoza, mamografija, rak prostate

 

Sorodni članki:

1,464844E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: