Skupaj razkrivamo

23.11.2015

Ste smodnik?

Zakaj se nekaterim že pri najmanjšem napačnem gibu vname sklep ali živec, drugi pa s tem nimajo težav? 

K sreči lahko vplivate na stopnjo "vnetljivosti" svojega telesa, in sicer na več načinov. 

Uravnajte raven homocisteina!
Še nikoli slišali? Povsem možno je, da je tudi vaš zdravnik spregledal spoznanja, povezana s homocisteinom, saj so novejšega datuma. Ne gre namreč za katero od tisočerih snovi, s katerimi vas vsakih nekaj tednov presenečajo mediji. To je nadvse pomembna snov, katere raven lahko veliko bolje pokaže naše zdravstveno stanje kot marsikateri podatki, ki jih ponujajo standardni izvidi pregleda krvi ali urina.

Homocistein je aminokislina, ki sodeluje pri izgradnji tkiv. Telo jo ustvarja samo, in sicer iz druge aminokisline – metionina, ki se v procesu metilacije preobrazi v snov, ki jo nujno potrebujemo. Težava je v tem, da utegne zaradi pomanjkanja vitaminov skupine B ta proizvodni proces ostati nedokončan, homocistein pa se začne nabirati v krvi, kjer povzroča težave. Sodobna spoznanja kažejo, da več homocisteina v krvi pomeni tudi za polovico večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni in za 26 odstotkov večje tveganje za nastanek rakavih bolezni. Prav zato podatek o ravni homocisteina v krvi pove veliko več o vaši dovzetnosti za različne bolezni kot meritve holesterola in drugih standardnih kazalnikov. 

Vse, kar pospešeno porablja vitamine skupine B, povzroča zviševanje vrednosti homocisteina. Največji porabnik vitaminov skupine B je vsekakor kronični stres, ki nažira živčevje in tudi sicer zahteva velike napore. Na seznam uničevalcev živčevja lahko dodamo še težke kovine in sevanja, številna protibolečinska zdravila in anestezijo. Če se želite izogniti nevarnemu dvigu ravni homocisteina v krvi, je treba povečati vnos vitaminov skupine B in vitamina C, ki je potreben za njegovo pravilno presnovo. Seveda to pomeni uporabo pripravkov z visoko biorazpoložljivostjo, ki morajo biti izdelani iz naravnih sestavin. 

Maščobe, ki ne dolivajo olja na ogenj
Močno protivnetno delujejo tudi maščobe omega-3. Ker nam jih vse bolj primanjkuje, naša prehrana pa je polna maščob omega-6, ki v telesu spodbujajo vnetja, je zelo koristno zavestno krepiti vnos tovrstnih maščob. Vsebujejo jih laneno in konopljino seme ter orehi in številni drugi oreški. Dragocena so tudi olja, kot so laneno, konopljino, orehovo ter svetlinovo in boragovo; zadnji dve olji sta koristni tudi zato, ker vsebujeta maščobno kislino GLA.
_ _ _  _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
Omega-6 – trojanski konj za dobičke prehrambene in farmacevtske industrije
Po letu 1950 so začeli ljudje množično uporabljati maščobe omega-6 (številne med njimi niso esencialne), do česar je prišlo zaradi trditev, da so bolj zdrave kot nasičene maščobe in da ne povzročajo srčno-žilnih obolenj. Dandanes številni raziskovalci menijo, da to ne drži. Še več: statistike kažejo, da se pojavnost srčno-žilnih obolenj kljub množičnemu uživanju maščob omega-6 ni prav nič zmanjšala. 
(Povzeto iz priročnika Resnice ali zmote o maščobah.)

Ključne besede:
vnetje, homocistein, vitamini B, omega 6 maščobne kisline

 

Sorodni članki:

3,027344E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: