Skupaj razkrivamo

8.10.2015

Štiri najpogostejše zmote o stresu
Besedilo: Adriana Dolinar

Živimo v svetu številk. Znanstvena statistika ugotavlja, da 34 odstotkov odraslih trpi zaradi posledic stresa. Zaradi stresa obišče zdravnika od 75 do 90 odstotkov ljudi. 

Zdaj vemo, da je stres povezan s številnimi vodilnimi vzroki za smrt, kot so srčna obolenja, rak, pljučne bolezni, nezgode, ciroza jeter, samomori …  Stres stresa mlado in staro, izobražene in neuke, zdravnike in bolnike, stres ne izbira ne časa in ne kraja. Toda čeprav se v večji ali manjši meri dotika vseh, ga v resnici zelo slabo poznamo. Zato si v nadaljevanju preberite nekaj najpogostejših zmot o stresu.

Stres vedno škoduje zdravju
Čeprav stres dokazano povzroča številne telesne in duševne težave, brez njega ne moremo živeti. Zato pozabite na iskanje načinov, kako bi se mu izognili, saj to ni mogoče. Popolnoma nestresno življenje nas ne bo naredilo ne srečne in ne zdrave. Stres je namreč sestavni del življenja. Zanj velja enako kot za napetost kitarske strune; tako kot premalo ali preveč napeta struna povzroči disharmonijo, ravno pravšnja pa čaroben zvok, je tudi pravšnja mera stresa (taka, ki jo še lahko obvladamo) nujno potrebna začimba, ki omogoča kakovostno življenje.

Če stres sprejemamo tako ali, še bolje, če do njega razvijemo »zdrav« odnos, namesto da tarnamo, zakaj se je nekaj pripetilo prav nam, zakaj je svet krivičen, zakaj Bog dela razlike … nam bo omogočil, da se učimo, prilagajamo, razvijamo, rastemo ter zaživimo srečno in zdravo. Primerov, ki kažejo, da to drži, je nešteto, le da jih ne opazimo. Otrok se s tem, ko si opeče prst, nauči, da se ne sme dotikati vročih predmetov, saj so opekline boleče. Ko nam nekdo na cesti zavpije »Pazi, avto!«, nam hormonska in kemična stresna telesna reakcija omogoči, da odskočimo in se izognemo nesreči. Ko nekdo zaradi izsiljevanja, trpinčenja ali zlorab, ki jih ni več mogel prenašati (stres je bil prevelik), zapusti dobro plačano delovno mesto, opazi, da ga je življenje bogato poplačalo za pravo odločitev oziroma za pravilni odziv na stres. Takega človeka namreč pogosto čaka novo, kot na kožo pisano delo.

Kot vidite, je bolje, da znamo stresne situacije pravilno razbrati in se nanje ustrezno odzivati oziroma jih obvladati, kot da se jim izogibamo. Če otrok ne bi na lastni koži doživel določenih izkušenj (npr. učenje vožnje s kolesom), bi se tega le stežka naučil samo na osnovi tega, kar mu pripovedujemo. Podobno je, ko odrastemo. Prijatelji, starši, partner … vsi ti ljudje nam lahko z nasveti in z lastnimi izkušnjami ljubeče stojijo ob strani, toda na koncu moramo težavo rešiti sami, saj je del naše življenjske šole. In prav nabiranje izkušenj nas notranje bogati, naredi nas bolj produktivne in zadovoljne s sabo. Zdravje je le še logična posledica. Če pa stresne situacije spregledamo ali se jim izogibamo, če jih ignoriramo, če se nanje sploh ne odzivamo, če jih celo redno prelagamo na druga ramena ali pa se iz lastnih napak ne naučimo prav ničesar, je le še vprašanje časa, kdaj se bomo srečali s telesnimi ali duševnimi težavami. V tem primeru bo stres v resnici slabo vplival na zdravje.

Stres je za vse enak
Pogosto se zgodi, da ljudje druge sodijo po sebi, včasih jih celo zmerjajo in obsojajo, če nečesa, kar sami storijo z lahkoto, preprosto ne zmorejo. Iz enakega razloga menijo, da je stres za vse enak, vendar to ne drži. 

To, kar za nekoga ni stresno, utegne biti za nekoga drugega neznosen stres. Ljudje smo si namreč po obvladovanju stresa in odzivanju nanj tako zelo različni, kot so različni naši prstni odtisi. Za nekoga je spregovoriti pred občinstvom velik stres, ki ga ob pomoči vaj sčasoma nekoliko omili, nekdo drug pa je kot rojen za javno nastopanje in v tem celo uživa, kar pomeni, da je zanj trema le začimba, ki pripomore k še boljšemu nastopu. 

Namesto da zmerjate druge, ker nečesa ne zmorejo tako dobro kot vi, jim raje pokažite, kako naj se lotijo naloge, da bo stres manjši. Obvladovanje stresa nemalokrat pomeni tudi to, da se na stresen dogodek ustrezno in pravočasno pripravimo. Če ima otrok težave z branjem in ve, da bodo njegove šolske ocene odvisne tudi od hitrosti branja in razumevanja prebranega, se bo za obvladovanje stresa pač moral uriti v branju. Bolje ko bo bral, manjša bo verjetnost, da snovi ne bo razumel, manjša pa bo tudi verjetnost, da bosta posledici tega slaba ocena in dodaten stres, ki ga bo prinesla. 

Odziv na stresno situacijo je vedno enak
V stresni situaciji telo v resnici reagira s prastarim odzivom »boj ali beg«; ta v telesu sproži hormonsko in kemično nevihto, ki je potrebna za ustrezen odziv. Toda tudi odziv na stresno situacijo ni vedno enak. Ko nas doleti, utegnemo biti odsotni (z mislimi drugje) ali pa prisotni (tukaj in zdaj). 

Predstavljajte si, da peljete za avtom, ki nenadoma zavre. Vaš odziv bo pravočasen, če ste bili med vožnjo ves čas pozorni, ali pa prepozen, če ste v mislih bentili nad sosedom, službo, partnerjem ... in tako spregledali zaviranje vozila pred seboj. V tem primeru bo trčenje neizogibno, saj telo nima časa za pravočasen odziv. 

Torej nasvet, da je treba živeti tukaj in zdaj, ni samo prazna fraza. V kriznih položajih vam lahko celo reši življenje, saj se boste na stres odzvali pravočasno in ustrezno.

Stres je neizogiben sestavni del življenja 
Žal je to stavek, ki ga vse prepogosto slišimo od zdravnikov, kadar nas zaboli želodec ali zagrabi depresija, kadar se nam poveča raven holesterola v krvi ... Stresu se ne moremo izogniti, zato pa lahko s terapijo (z zdravili) blažimo težave, ki so njegova posledica, pravijo. K sreči to ne drži. 

Konvencionalna medicina je prepričana, da v zvezi s stresom ne moremo ukreniti prav nič, tudi zato, ker že ves čas »zdravi« posledice, ne ukvarja pa se z vzroki, ki so pripeljali do njih. Toda pri odpravljanju večine naših težav je ključno poiskati vzroke zanje in jih, skupaj s posledicami, odpraviti. 

Ker je stres dokazano povzročitelj številnih obolenj, je še kako pomembno, da ga obravnavamo resno. Vendar ne tako, da bomo ljudi cepili s cepivi, ki bodo preprečevala telesno odzivanje na stres, pač pa s tem, da jim bomo pomagali razviti zdrav odnos do stresa in ga tudi obvladovati. Samo tako bodo lahko varno ustavljali škodljivo telesno odzivanje na stres in ohranili zdravje. 

Na tem področju bi se lahko veliko naučili pri tradicionalnih medicinah. Tako tradicionalna kitajska medicina kot povzročitelje naših težav pozna in obravnava pet glavnih notranjih strupov – skrb, strah, žalost, pohlep in jezo. Ve, da je za trajno odpravljanje zdravstvenih težav treba obvladati tudi te strupe. Spomnimo na to, kar smo že večkrat zapisali tudi v naših knjigah: vsako pretirano čustvovanje slabi določen sklop notranjih organov, s čimer v telesu ustvarja bolezen. Tako skrb izčrpava vranico in trebušno slinavko. Ker posledično slabše deluje tudi želodec (moteno je njegovo gibanje, izločanje prebavnih sokov itd.), slabše opravlja svoje naloge. To se sčasoma pokaže v obliki težav, kot so prebavne motnje, napihnjenost, bolečine pod žličko, pekoče spahovanje, razjeda želodčne sluznice … Kadar se torej vzrok za želodčne težave skriva v skrbeh, se samo z jemanjem zdravil teh težav ne bomo rešili trajno. Ker se je tudi pri težavah treba sočasno lotiti vzrokov in posledic, si več o celostnem in naravnem obvladovanju želodčnih težav preberite knjižico Konec zgage in ostalih želodčnih težav, ki jo lahko prelistate na spletnem naslovu http://shop.zazdravje.net/. V primeru tovrstnih težav namreč mnogi še vedno posegajo po zaviralcih želodčne kisline, ne vedo pa, da si s tem utegnejo nakopati le še nove tegobe. 

Podobno velja za druga čustva. Žalost ohromi pljuča in debelo črevo, jeza moti normalno delovanje jeter, strah ohromi ledvice, preveč načrtov, ambicij ali veseljačenja pa načne srce. Vsa ta čustva lahko tako zelo izčrpajo energijo organov, s katerimi so povezana, da ti postanejo plodna tla za številne patogene organizme in degenerativne procese. 

Če je lonec počen, vanj ne bomo vlivali vode in upali, da bo v njem tudi ostala. Jasno nam je, da je treba lonec predtem zakrpati. Podobno je treba ravnati tudi v primeru zdravstvenih tegob.

Ključne besede:
stres, zdravje, obvladovanje stresa, stresna situacija, odnos, prisotnost, skrb, želodec, čustva

 

Sorodni članki:

4,296875E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: