Skupaj razkrivamo

8.9.2015

Slovenija 2035 – 
dežela lesa

Slovenija je dežela gozdov, vendar se je v preteklosti te svoje prednosti slabo zavedala. Tako smo v obdobju krize dovolili propad skorajda celotne domače lesne industrije, obenem pa se je iz leta v leto povečeval delež surovega neobdelanega lesa, ki je zapuščal Slovenijo in se vanjo vračal v obliki veliko dražjih gotovih izdelkov. 

Preživela so le redka podjetja iz te panoge, predvsem v manjših okoljih in zlasti po zaslugi drugačne organizacije. Primera podjetij M TOM, ki pro­izvaja oblazinjeno pohištvo, in M-SORA, v katerem izdelujejo okna, sta zdaj že zgodovinska. Podjetji sta ob pomoči zadružne lastniške strukture in združenih moči našli izhod iz krize in že do leta 2020 postali močni ter prepoznavni tudi zunaj slovenskih meja.

Njunemu zgledu je sledilo vse več malih podjetnikov, ki so razvijali inovativne tehnologije za obdelavo in uporabo domačega lesa. Da bomo razumeli eksplozivno rast ene od panog, po katerih je danes Slovenija prepoznavna v svetu, se moramo ozreti po specifičnih okoliščinah, v katerih je prišlo do preobrata.

Nezaposlenost in velika stanovanjska kriza okrog leta 2010 sta povzročili, da je bilo novo stanovanje za večino mladih nenadoma nedosegljivo. Hkrati se je v Sloveniji že dolgo vlekel kreditni krč. Tisti, ki so stanovanjska posojila sicer dobili, so zaradi različnih deviznih klavzul, oderuških obresti in vse manjših zaslužkov pod bremenom posojil živeli v pravem dolžniškem suženjstvu. (Razumeti je treba, da se je to dogajalo na vrhuncu bančnega imperializma in še pred pojavom socialnih bank, kakršne poznamo danes.)
Prav vse naštete težave so prispevale k temu, da je na tisoče družin iskalo drugačne načine, kako rešiti svoj stanovanjski problem.

Takrat se je v Sloveniji začel razvijati model zadružne ekološke gradnje, v okviru katere so mladi in nezaposleni veliko delali, kupovali pa so samo tisto, česar niso bili zmožni narediti sami.

Tako se je povečal odkup starih zapuščenih nepremičnin na podeželju, številni starejši kmetje pa so bili pripravljeno odstopiti del svojih poslopij za obnovo – v zamenjavo za pomoč pri delu na kmetiji. Novogradnje pa so povečini temeljile na leseni gradnji – razen na Primorskem, kjer se je razvila posebna oblika zemljank, ki so reševale dve težavi hkrati. Burja jih ni prepihovala, vroče poletje jih ni pregrevalo. 

Na vseh koncih Slovenije so vzniknila podjetja, ki so namesto klasičnega gradbeništva ponujala možnost, da vlagatelj naroči samo lesen skelet ali pa skelet in zunanje stene – vsega drugega pa se je nato lotil kar sam. Mladi so se povezovali in v obliki delavnic skupinsko delali nova ekološka naselja. Praviloma so hkrati gradili po pet, šest lesenih hišk ali zemljank, in sicer tako, da so najprej vsi pomagali enemu, nato pa so se vsi skupaj preselili na naslednji objekt … Tako so z združenimi močmi ter s kar se da malo zunanjih izvajalcev in opreme prišli do strehe nad glavo. 

Pomemben prispevek k razvoju nove kulture bivanja in povezovanja so dale tudi nevladne organizacije, ki so priredile množico seminarjev, na katerih so prostovoljci pomagali mladim graditeljem; tako so se učili obrti izdelave ilovnatih ometov, dela z lesom, gradnje zelenih streh …

V zadnjih desetih letih so tovrstni obrati postali prave tovarne, v katerih pridelujejo vse bolj sofisticirane gradbene materiale na osnovi slame, konoplje, ilovice … Imamo tudi domače ponudnike montažne gradnje iz takšnih materialov. 

Posebna inovacija so tako imenovane hiše sestavljenke: hiše rastejo po modulih, tako kot se širi družina. Ko se mladi odselijo, lahko odpeljejo tudi svoj modul, saj ga starši ne potrebujejo več. Tovrstna nova podjetja zaposlujejo že več kot trideset tisoč ljudi. 
Zdaj Slovenija slovi po obilju inovativnih rešitev na področju ekološke gradnje in kot pomembna izvoznica znanja s tega področja.
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Lesena kolesa
Konec leta 2014 je ekipa Tratar Bikes prvič predstavila nove modele lesenih koles, namenjenih sodobnim urbanim kolesarjem. Sledila je spletna kampanja množičnega zbiranja zagonskih sredstev (angl. crowdfunding), s katero jim je uspelo zbrati več kot 37 tisoč ameriških dolarjev, kar je bilo več, kot so pričakovali.

Les je odličen material za izdelavo koles, saj uspešno duši vibracije - pravzaprav to nalogo opravlja bolje kot vsi drugi materiali.

Kolesa Tratar Bikes so testirana in ustrezajo najvišjim merilom kakovosti. Poleg tega so popolnoma vodoodporna, zato je vsaka skrb, da bi se les poškodoval, povsem odveč. Dvoplastni sistem zaščite, ki je bil razvit posebej zanje, zagotavlja popolno vodoodpornost okvirja, četudi so okvir poškodovale praske. Vzdrževanje njihovih koles je tako enako kot pri kolesih s karbonskim okvirjem. Prav zdaj razvijajo nov model, ki naj bi bil najlažje cestno leseno kolo na svetu (po teži primerljivo s kolesi iz karbonskih vlaken).

Več informacij: tratarbikes.com.

Ključne besede:
lesna industrija, gozd, podjetnost, ekološka naselja, zemljanke, leseno kolo, les

 

Sorodni članki:

3,076172E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>