Skupaj razkrivamo

5.7.2015

Koliko stane 100 gramov novih zob?
Besedilo: Sanja Lončar

Na poti po Maroku sem bila šokirana, ko sem na tržnici zagledala kopico zob in rabljenih protez, ki so jih trgovci prodajali mimoidočim. Sprva sem menila, da gre za nekakšen bolšji sejem, na katerem se zbirajo izprijeni zbiratelji. Izkazalo se je, da gre za blago, namenjeno revežem. 

Si predstavljate, da na tržnici preizkušate, katera rabljena proteza bi utegnila biti po vaši meri? Domnevam, da se vam to zdi nekaj šokantnega in neokusnega. Toda od tega do ideje, da nam bodo v kakem letovišču v desetih minutah izdelali novo krono, v treh dneh pa kar celotno zobovje, v resnici ni prav daleč. Zdaj ste verjetno še bolj prepadeni. Le kaj je narobe s tem?

Predvsem to, da zobje niso slika, ki bi jo lahko obesili v usta kot kak razstavni eksponat. Narava jih je ustvarila z namenom – zobje so del naše opreme za uspešno žvečenje, sekljanje in okušanje hrane. Da lahko služijo svojemu namenu, morajo biti trdni in na zdravih osnovah, poleg tega morajo omogočati vse vrste ugrizov. Lahko so sicer videti čudoviti, toda če se spodnja in zgornja čeljust ne prilegata pravilno, z njimi ne morete dobro žvečiti. 

Ni dveh enakih čeljusti, zato je celo posmrtne ostanke mogoče prepoznavati ob pomoči zobo­zdravstvenih kartonov. Za obliko se skrivajo še veliko številnejše razlike v »temeljih«. Dandanes ima večina ljudi težave z dlesnimi. To ne preseneča, če upoštevamo, da v okviru naše zobozdravstvene oskrbe dlesni niso deležne posebne pozornosti. Celo moj (nekdanji!) zobozdravnik je desetletje ponavljal, da mi zaradi krvavitev iz dlesni zalivke izdeluje veliko dlje, kot bi jih sicer. Ves ta čas mu še na misel ni prišlo, da bi poskrbel za vnetje dlesni, ki je bilo v ozadju teh krvavitev. Skorajda sem se že sprijaznila s tem, da so moje dlesni že po naravi nekoliko bolj občutljive, ko sem naposled naletela na zobozdravnika, ki so ga temelji zanimali bolj kot pročelje. Že po mesecu dni terapije krvavenja iz dlesni ni bilo več. Vseeno pa je to zahtevalo mesec dni kakovostne terapije, ne pa hitrega in površnega postanka v kakem letovišču. Druga velika težava, o kateri vse pogosteje slišimo, je v tem, da je večina mrtvih zob slabo oskrbljenih, zaradi česar so prave tempirane bombe. 

Če bi to primerjali z gradbeništvom, bi lahko dejali, da je položaj v večini ust podoben kot pri hiši, v kateri pušča hidroizolacija: hiša je vlažna, temelj je počil, mi pa razmišljamo o tem, da bi vse skupaj uredili z novim pročeljem. In tako nas najbolj zanima, kdo izdeluje lepa in poceni pročelja – in kakšno barvo bomo izbrali.

Na naših ulicah je videti kar nekaj starih stavb, ki jim izdelajo resnično lepa pročelja, vendar omet že po nekaj letih začne odpadati, saj se skozenj prebija vlaga ali pa slaba statika prispeva k temu, da se objekt poseda. 

Tudi pri večini »fasaderskih« del na zobeh, ki jih pokriva dentalni turizem, gre za nekaj podobnega. Holivudski nasmeh traja, dokler razpoke ne pokažejo, kaj vse je narobe v temeljih. 

Brez skrbi, saj imam garancijo!
S temi besedami se mi je pred tremi leti pohvalil gospod Rudi, ki se je ravno vrnil z Madžarske, kjer je kot bister Gorenjec uspešno prihranil kar nekaj tisočakov – vsaj v primerjavi s ceno, ki bi jo plačal pri nas. »Tem dohtarjem pa res ne bom pustil, da iz mene brijejo norca,« mi je takrat zaupal in mi natančno popisal, kako organizirano, hitro in učinkovito je potekal postopek. 

Ko sem ga vprašala, kaj bo storil, če bo pozneje kaj narobe, mi je pokazal pogodbo, v kateri je pisalo, da bo izvajalec odpravil morebitne napake, ki bi nastopile v roku enega leta. Še posebno ponosen je bil na to, da mu bodo v tem primeru plačali tudi stroške bivanja in prevoza. »Tega večina agencij ne ponuja,« mi je zaupal. »Nisem neumen, poskrbel sem, da me ne bodo 'nategnili'.« 

Toda bistri gospod Rudi je pozabil na eno podrobnost. Neopazne napake na področju »zobnega gradbeništva« zelo redko udarijo na dan, še preden mine leto dni. Na slabo očiščenih zobeh pod kronami se karies utegne razvijati več let, preden zob začne boleti in sporočati, da je nekaj narobe. Še tišji utegnejo biti procesi v mrtvih zobeh. 

Njegovi novi zobje so zdržali tri leta, nato so mu začele otekati dlesni, na dveh mestih pa se je pojavilo, kot je temu rekel, »odvečno meso«. Izkazalo se je, da pod lepimi kronami ni vse tako lepo. Napredovala parodontoza je povzročila močno zatekanje dlesni. Ker je izbral cenejšo možnost in so mu zgornjo čeljust vgradili v dveh kosih, so morali vse skupaj demontirati (beri: razbiti), še preden so se lahko lotili sanacije dlesni. Izkazalo se je, da je parodontoza razžrla kar nekaj kosti, zato se je nekaj zob razmajalo. Tega ni mogel opaziti prej, saj so bile keramične krone med seboj povezane, zaradi nekaj trdnih zob pa se drugi niso majali. Ker zdaj kosti skorajda ni več, tudi implantati ne pridejo več v poštev, saj jih ni kam vgraditi.

Trenutno je gospod Rudi podoben razbiti kopalnici. Ploščice je bilo treba uničiti, saj je le tako mogoče priti do gnilih cevi, ki puščajo. Sanacija bo verjetno stala več, kot so stali zobje na razprodaji. Potem bo treba zbrati še denar za novo keramiko, seveda če jo bo sploh mogoče v kaj vgraditi. 

Kaj plačujemo in koliko naj to stane?
Živimo v svetu, v katerem vse merimo po ceni in količini. Hkrati tožimo, da je kupljeno vse redkeje ustrezne kakovosti. Ali vas pred obiskom frizerja zanima tudi to, kdo dobro striže – ali samo to, koliko stane, da z vaše glave odrežejo nekaj las? Nekateri frizerji delajo tako slabo, da bi vam morali po opravljeni storitvi plačati odškodnino za škodo, ki so jo povzročili na vaših laseh. 

Če je razlika v kakovosti storitev pri gostincih, frizerjih, maserjih in drugih očitna, mi pa se hitro naučimo, da najcenejše ni vedno tudi dobro, pa je težje oceniti kakovost zobozdravniškega dela. Tozadevno smo uporabniki največkrat v vlogi »blondink«, ki kakovost avtomobilov ocenjujejo zgolj na osnovi njihove barve in videza. Če je zalivka ali krona lepega videza, rečemo, da imamo dobrega zobozdravnika. Nekateri so celo veseli, če jih zobozdravnik čim manj »muči«, zato na hitro očiščeni zob, ali še huje, zobni kanal, razumejo kot znak kakovostne storitve. V pomanjkanju drugih so vse pomembnejša merila, kot so »vesoljska tehnologija« v ordinaciji ter (za nekatere) lepe in prijazne asistentke. 

Zobje so vse kaj drugega kot okras našega telesa. Ker ne vemo, kaj je sploh zdravje zob in kako je povezano z našim splošnim zdravjem, ne vemo, kako ugotoviti, kaj potrebujemo in kaj smo v resnici dobili. 

In tako smo spet na začetku. Vse bolj se mi dozdeva, da nismo prav daleč od revežev v Maroku, ki na tržnici kupujejo zobe in proteze. Razlika je le v tem, da jih želimo kupiti »malce bolj po meri« in v nekoliko bolj higienski embalaži. Toda logika je popolnoma enaka. 

Prav zaradi te splošne nevednosti se je lahko razrasel »dentalni turizem« – in če ne bomo spremenili svojega odnosa do celostnega zdravja, bo najbrž zraslo še kaj drugega. 

Ključne besede:
zobje, hrana, dlesni, krvavitev iz dlesni, zobozdravnik, mrtvi zob, karies, paradontoza, kakovost

 

Sorodni članki:

1,501465E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: