Skupaj razkrivamo

5.5.2015

Otrok, ki ni naspan, je kot otrok, ki bi bil pijan!
Besedilo: Sandra Klemenc

Če ste brali naše novice iz februarja 2015, potem že veste, da pomanjkanje spanja preprečuje procese razstrupljanja in s tem obremenjuje jetra enako kot alkohol. 
Po navedbah instituta National Institutes of Health otroci, najstniki in odrasle osebe spimo precej manj, kot bi bilo treba. V večini primerov gre za kronično pomanjkanje spanja. Obstaja velika razlika med dolžino spanja, ki ga lahko uporabimo, in dolžino, ki jo dejansko potrebujemo za optimalno delovanje.
 
Raziskave so pokazale, da se kar 60 % otrok v starosti 4–12 let počuti utrujeno čez dan. Nepravilni vzorci spanja lahko vplivajo na otroške biološke ure in kakovost njihovega spanja. Spanec je še toliko pomembnejši za otroka, ki mora svoje telesne funkcije ne le vzdrževati, temveč tudi vzpostavljati, saj njegovo telo še raste. Obenem je naspan otrok bistveno bolj dovzeten za učenje. Med globokim spanjem se telo obnavlja, rane in druge poškodbe se hitreje celijo, možgani urejajo na novo pridobljene podatke, telo razgrajuje strupe. 

Najstniki potrebujejo več spanja kot 9 ali 10 let star otrok. Vzrok za to so običajno hormonske spremembe v telesu, ki telo zelo obremenijo. Zanje je okrog 22. ure že pravi čas, da se luči ugasnejo. Možgani potrebujejo namreč še nekaj časa, da se umirijo, zato se spanje, ki obnavlja telo, prične šele nekje okoli 23. ure ali še pozneje. S tem manjšim obsegom spanja (v primerjavi z otroškimi leti) si najstniki ne morejo privoščiti, da so že tako skrajšane urice spanja še neudobne in nemirne. Pomanjkanje spanja pri najstnikih pogosto povzroča, da so ti nepripravljeni, zaspani, nerazpoloženi ali se celo težje učijo. Raziskovalci Penn State so opazovali 342 najstnikov in analizirali njihove spalne navade. V povprečju so ti spali 7 ur na noč. Zaradi utrujenosti in želje po poživitvi so dnevno pojedli 201 kalorijo več od tistih, ki so spali 8 ur ali več. Užili so celo 60 % več prigrizkov čez teden in kar 100 % več čez vikend. Razlagi, na katere še nimajo točnega odgovora, sta dve: ali zaradi manj spanja sedijo več pred televizorjem in pojedo več prigrizkov ali pa nespečnost povzroči hormonsko neravnovesje, zaradi česar otroci jedo več. 

Ni nepomembno, na čem spimo!
Zaradi skoraj neposrednega stika s kožo je posebej pomembna sestava umetnih ali bombažnih tkanin ležišč in vzglavnikov, ki so ob konvencionalni pridelavi obdelani z insekticidi (s tem zaščitijo ležišče proti plesni in pršicam), herbicidi in pesticidi (uporaba pri gojenju konvencionalnega bombaža), formaldehidom (s tem zaščitijo pralne prevleke proti krčenju, mečkanju in gorenju) ter strupenimi kovinami (belila, škodljive barve). Na drugi strani pa tudi naravni materiali niso več to, kar so bili. Konvencionalna pridelava bombaža je ena izmed najhujših kršiteljev človeških pravic, največjih porabnikov vode ter onesnažuje okolje s pesticidi, herbicidi, toksini ter gensko spremenjenimi organizmi. 

Potrošnik je vedno bolj zahteven. Želi izdelke, ki se ne mečkajo, ne krčijo, so modno potiskani in pobarvani, … Prav te obdelave materialov so v današnjem času najbolj problematične. V Evropi in delno tudi v Afriki so že poostrili nadzor nad količino uporabljenih kemikalij, vendar to ne velja za izdelke, ki prihajajo iz Azije, kjer v nenadzorovani količini uporabljajo formaldehide, spojine, ki povzročajo mutacijo in genotoksičnost živih organizmov. In teh izdelkov je v naših trgovinah vedno več. Surovine ne morejo vedno prihajati iz Evrope. Zato bodite pozorni na to, da končni izdelek, ki pride v vaš dom, nastane čim bliže vašemu domu. Zaradi dolgih prevoznih poti na kontejnerskih zbirnikih, kjer so izdelki vakuumsko zaprti, se kemikalije le še dodajajo, saj je treba izdelke poškropiti za zaščito pred plesnijo, bakterijami in glodavci. 

Otroci so bolj ranljivi in občutljivi na svoje okolje. Zato spanje otroka na ležišču ali vzglavniku, ki vsebuje veliko kemikalij, ni dobro in zdravo. Kemikalije lahko vplivajo na zdrav razvoj celic, kar lahko povzroči težave v fizičnem razvoju in pozneje tudi pri učenju. Umetni materiali tako škodujejo večkratno. Zaradi nezračnosti umetnih materialov se telo hitreje segreva, onemogočeno je dihanje kože, ko pa so pore odprte, škodljive kemikalije še hitreje vstopajo v telo. 

Ob dejstvu, da je za zdravje najbolj učinkovit spanec do polnoči (prav v fazi globokega spanja telo kopiči energijo za nov dan), je pomembno, da je ležišče udobno in da nas čim hitreje „uspava“. Neprimerno ležišče lahko ustvari dvojno škodo. Zaradi nenaspanosti trpijo obnovitveni procesi telesa. Obenem pa kljub razstrupljanju telesa z zdravo prehrano s spanjem na ležišču, obdelanem s škodljivimi kemikalijami, te skozi kožo in dihala vsako noč ponovno vstopijo v naše telo.

Nismo dovolj bogati, da bi kupovali izdelke, ki nas bodo stali zdravja!
Prav gospodarska kriza nam je dala vedeti, da je ohranjanje zdravja in kakovosti življenja pomembnejše kot kdaj koli prej. Z ohranjanjem zdravja dolgoročno vedno privarčujemo, čeprav na žalost na to med vsakodnevnimi nakupi običajno pozabimo. Kakovost naj vedno prevladuje nad količino, dodana vrednost pa naj postane spoštovanje izdelkov, ki smo jih kupili skrbno in premišljeno. 

Zato se zraven nakupa in izbire zdravih ter kakovostnejših izdelkov navadimo preveriti tudi izvor izdelkov, ki jih kupujemo in sestavine. Pazljivost je zaradi vedno večje onesnaženosti in zastrupljenosti izdelkov postala nuja ne le pri izbiri prehrane in kozmetike, temveč tudi pri drugih izdelkih. Škodljive sestavine se znajdejo v našem krvnem obtoku v pičlih šestih minutah. Pri dojenčkih in otrocih se zaradi hitre presnove in nizke telesne mase to zgodi še hitreje in lahko ima večje posledice. Kako kemikalije prodirajo v naše telo skozi kožo, so pokazale raziskave, v katerih so pri osebah našli ftalate v urinu, parabene v prsnem tkivu in v človeški maščobi celo dišave. Določenih kemikalij, ki so skrite globoko v tkanini, se kljub večkratnemu pranju ne moremo znebiti.

Večina ljudi misli, da sta poliester in poliuretanska pena varna za uporabo in ne škodujeta okolju, čeprav to niti slučajno ni res. Poliester je na osnovi nafte – neobnovljiv vir, proizvodnja pa je zelo energetsko intenzivna in porabi 63 % več energije kot pri proizvodnji bombaža. Glavna strupena kemikalija iz poliuretanske pene je etilen glikol, ki se absorbira v naše telo z vdihavanjem in skozi kožo. To lahko poškoduje ledvice in osrednji živčni sistem. Poliuretanske pene, ki temeljijo na petrokemičnih proizvodih in plastičnih masah, so škodljive tudi za okolje in prispevajo h globalnemu segrevanju. 

__________________
Ali ste vedeli, da gredo na Danskem vsi otroci do 12. leta starosti brez izjeme v posteljo pred deveto uro zvečer. Morda imajo tudi zaradi tega manj vedenskih motenj med otroki in na sploh veljajo za najbolj srečno družbo. 

Ključne besede:
postelja, spanje, naravni materiali, bombaž, kemikalje, dom, otroci, izvor izdelka

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>