Skupaj razkrivamo

3.3.2015

Več nadzora = več varnosti?
Besedilo: Sanja Lončar

Dragi državljani, ker ste v nevarnosti zaradi ________ (vpišite izbrano besedo, na primer, terorizma, fundamentalizma, zdravilstva, zeliščarstva, zastrupitve, ...), bomo v vašem imenu nadzorovali in prepovedovali vse, kar vam lahko škodi. 

Tako približno se glasi ponudba institucij, za katere želimo verjeti, da skrbijo za našo varnost in zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Evropska agencija za varno hrano (EFSA), mednarodne fundacije, ustanove, inštituti, ..., sodeč po nazivih res zvenijo, kot da so del držav in ne korporacij, dokler ne pobrskate nekoliko bolj pod površje in se bolj podrobno spoznate z njihovim načinom delovanja (in financiranja).

Vsak izmed nas je tako razpet med dvema možnima odločitvama. Po eni strani se zavedamo, da bomo brez pravil igre verjetno končali kot žrtev nepoštenih ponudnikov. Po drugi strani pa ni jasno, ali postavljena pravila igre, če bi zares delovala, zares zagotavljajo, da bomo varno prišli do najbolj učinkovitih zdravil. 

Prekletstvo patentov
Današnji ponudniki naravnih izdelkov so pred še težjimi izzivi, kot mi, potrošniki. 
Če se ne odločijo za registracijo, potem o učinkih svojih izdelkov ne smejo povedati dobesedno ničesar uporabnega. Zakonodaja o prehranskih trditvah je postala neizprosno omejujoča.

Tako za probiotike ni več mogoče povedati niti tega, da so blagodejni za prebavo. Za zeleni čaj ni dovoljeno povedati ničesar – niti tega ne, da so dober antioksidant. Enako velja tudi za brusnice, origano, klinčke. Nič ne pomaga, da so po uradnih meritvah najmočnejši antioksidanti na planetu. Takšna trditev na izdelku bi predstavljala kršitev zakonodaje. 

Vsako zdravstveno trditev je torej treba dokazati. Res zveni logično, če ne veste, kako to poteka v praksi. Če bi kdo želel dokazati, da, denimo, rožmarin izboljšuje pretok krvi, krepi srce in je dober antioksidant, bi moral to dokazati s številnimi raziskavami. Zakaj ne z eno? Če ste brali našo knjigo „Ščepec rešitve“, ste tam verjetno že prebrali, da so v resnih raziskavah že dokazali, da je učinkovit celo pri AIDS-u in pri nekaterih oblikah raka (rak dojke in levkemija). Libijski znanstveniki so ugotovili, da ga lahko uporabimo kot močno protivnetno sredstvo. Veliko raziskav, ki so objavljene v PubMed Centralu, dokazuje tudi njegovo protibakterijsko, protiglivično in protivirusno delovanje. Zakaj takšne raziskave ne bodo zadostovale, če boste želeli na svoj izdelek z rožmarinom zapisati takšne trditve?

Pravila igre so takšne, da boste morali vse, kar želite povedati, dokazati na svojem pripravku. Zraven dokazov o učinkovitosti je treba dokazati tudi to, da v pripravku ni ničesar morebitno nevarnega za uporabnike in da se bo enaka moč pripravka ohranila do deklariranega roka uporabe. 

Za takšne rastline, kot je rožmarin, v katerih najdemo na stotine snovi, bo postopek takšnega dokazovanja veliko bolj zapleten kot za kakšno sintezno zdravilo, ki vsebuje le eno zdravilno učinkovino. 

Če se tudi tega ne ustrašite in vložite potrebno znanje, denar in kadrovske resurse ter pripravite metre potrebne dokumentacije, vas čaka nekaj let zahtevnega dopisovanja, razlaganja, dopolnjevanja in dokazovanja.

Če bo vse v redu in bo vaš izdelek prestal vsa potrebna preverjanja, boste nazadnje dobili dovoljenje, da o njem kaj poveste na glas. 

Nato sledi slaba novica. 
To, kar ste s svojimi raziskavami rožmarina odkrili, postaja javno dobro in lahko že naslednji dan vaše raziskave vsak uporabi za razvoj svojih izdelkov. 

Če pa nekdo iz rožmarina vzame le nekatere snovi ali celo ponaredi kakšno spojino iz rožmarina, jo rahlo spremeni in jo prijavi kot svoj patent, se pravila igre spremenijo. Postopek registracije in dokazovanja ostane enak. Ko pa je dovoljenje za zdravstveno trditev končno pridobljeno, tega v naslednjih 20 letih ne sme uporabiti nihče drug kot lastnik patenta. 

V osnovi je zelo malo rastlin, pri katerih kakšna izolirana snov deluje bolje od celote. V večini primerov je obratno – celota je superiorna, izolirane snovi pa pogosto sporne.

Vendar patentna logika razmišljanja proizvajalce odvrača od tega, da bi delali z naravnimi kompleksnimi sestavinami, četudi bi tako dobili boljšo kakovost pripravkov. To se jim preprosto ne splača. In če se danes kaj ne splača, potem je zelo majhna verjetnost, da bo to preživelo na trgu.

Še najbolj se zaplete pri kompleksnih pripravkih. Po današnjih merilih Švedske grenčice ne bi bilo več mogoče registrirati. Ne le, da bi morali dokazati delovanje vsake posamične rastline, morali bi dokazati tudi, kakšno je medsebojno delovanje vsake izmed njih. Če zapišete, koliko variant medsebojnih vplivov bi morali raziskati, boste ugotovili, da za kaj takega eno življenje ne bo dovolj. Iz istega razloga je čez noč s polic izginilo na stotine uspešnih in preverjenih antropozofskih zdravil – tržni potencial teh pripravkov preprosto ni bil tako velik, da bi si ponudniki lahko privoščili zelo drag postopek registracije. 

Na žalost se ta logika, kako ustvariti pripravek, da bo šla registracija hitreje skozi, vse bolj pogosto oprijema tudi proizvajalcev naravnih pripravkov. „Sorbitol je že potrjen, zato je bolje uporabiti to sladilo kot leta in leta dokazovati, da so morda melasa, javorjev sirup ali stevija boljša izbira.“

„Askorbinska kislina je bila že potrjena – zakaj bi si potem zapletali življenje in se domislili boljšega načina za preprečevanje oksidacije?“

„Če dodamo še rastlino 'x', registracija ne bo šla skozi, saj morda ta rastlina v Evropi ni priznana ali celo ni dovoljena. Zato raje uporabimo kakšno že preverjeno rastlino.“

S takšnim pragmatičnim razmišljanjem nastajajo izdelki, ki jih je sicer mogoče hitreje registrirati, ni pa rečeno, da so zaradi tega samodejno tudi superiorni drugim, podobnim izdelkom, ki jim ni bilo treba delati takšnih kompromisov. 

Seveda obstaja tudi druga stran. Taki, ki se ne odločijo za registracijo, pogosto tudi zato, ker prav zares nimajo nobenih otipljivih dokazov o kakovosti svojih izdelkov – pa vendar so najbolj glasni, ko razlagajo o teorijah zarote, o tem, kako se inšpektorji spravljajo nanje in kako so njihovi izdelki nekaj najboljšega, kar se da dobiti, le da vam o tem ne smejo ničesar povedati. 

In kako boste vedeli, 
s kom imate opravka?
Resnica ni ne bela ne črna. Zato le ena beseda, kot je „registrirano“, ne more povedati celotne zgodbe. Če želite zares vedeti, kaj kupujete in kaj boste uživali, si je treba vzeti nekoliko več časa in dobiti širši pogled. 

1. Prvo vprašanje je, na katerih osnovah je izdelek nastal. Ali je bil ustvarjen skozi dolga leta raziskovanja in iz pristne želje pomagati človeku, ali pa je le nekdo zagrabil kakšno sestavino, ki je trenutno priljubljena in se da na njej služiti. Verjetno ste že sami opazili, da imamo vsako sezono, tako kot obstajajo modni trendi, tudi prehranska dopolnila in zdravilne rastline, o katerih se največ govori. 

2. Drugo vprašanje je, kako je bil ta izdelek pridelan in predelan. Posvečeni ponudniki zelo skrbijo za to, da so rastline, ki jih uporabljajo, deležne najboljše nege, da so pridelane brez pesticidov in obrane v optimalnem trenutku. Ostali, ki tega ne premorejo, pa kupujejo na prostem trgu to, kar se ponuja. Razlike so tako že v osnovi ogromne.
 
3. Tretje vprašanje je, ali gre za klasiko ali modno muho. Kljub vsem postopkom registracije nikoli ni mogoče pregledati in preveriti prav vsega. Človeško telo je zelo zapleteno, naša pamet pa precej omejena. Zato ne preseneča, da tudi na področju sinteznih zdravil nenehno beremo o preklicanih izdelkih, za katere so po določenem času ugotovili, da delajo več škode kot koristi, pa so pred tem prestali še kako zahteven proces registracije. 

Potreben je čas, da se pokažejo skrite moči in tudi morebitne nevarnosti kakšnega pripravka. Zato iskanje najbolj sodobnih pripravkov ni najbolj pametna pot. Naše telo v milijonih let ni dobilo ne nove kosti ne novega organa. Zato ni treba rešitev iskati v nečem, kar do včeraj še ni obstajalo. Preverjene stare recepture imajo zato mnoge prednosti.

Današnji paradoks je v tem, da je veliko težje registrirati že 1.000 let poznano in priznano zdravilno mešanico kot kakšno na novo sintetizirano snov, pri kateri skoraj nimamo izkušenj, kako bo delovala na človeka. 

Ključne besede:
WHO, EFSA, zdravila, varnost, patenti, naravni izdelki, zakonodaja, probiotiki, registracija, pripravek

 

Sorodni članki:

2

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: