Skupaj razkrivamo

10.2.2015

Znanost potrdila življenjsko pomembnost spanja

Vogel je že davno nazaj v svoji knjigi „Ljudski zdravnik“ zapisal: „Če hočemo napolniti svoje 'baterije', bomo to dosegli le s spanjem pred polnočjo. Staro kmečko pravilo pravi 'ura spanja pred polnočjo je vredna toliko kot dve uri po polnoči'.“  Danes znanost ve, zakaj …

Vogel je velik pomen posvečal tudi dobremu spanju. Več o tem smo že zapisali v članku „Dober spanec – najboljša naložba“. Najdete ga v junijskih novicah iz leta 2013 ali na spletni strani http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=722.

Sodobna znanstvena dognanja, o katerih danes pišemo, le potrjujejo, da je imel Vogel prav, saj je bil prepričan, da brez dobrega spanca ni trdnega zdravja. 

Vse več ljudi premalo spi
Del zaslug za to, da spimo vse manj, ima tudi iznajdba električne luči, zaradi katere smo dan podaljšali dolgo v noč. Toda v svojo škodo, kot boste videli v nadaljevanju. Tako v primerjavi s časom po drugi svetovni vojni ljudje po različnih koncih sveta spimo manj. Naj bo to zaradi luči in podaljšane možnosti dela ali zabave pozno v noč ali pa zaradi delavnikov in šolskih urnikov, ki se začnejo zgodaj zjutraj – pomanjkanje spanja nam ne koristi.

Raziskave vzorcev spanja razkrivajo, da Korejci in Japonci spijo manj kot 8 ur. Tudi dojenčki Japoncev spijo uro manj od, denimo, dojenčkov Američanov. Francozi spijo v povprečju 9 ur na noč. Glede na zgornjo statistiko je zanimivo, tudi to, da je stopnja samomorov večja na Japonskem in v Koreji kot v Ameriki. Pomanjkanje spanja namreč vodi v različne motnje počutja, ki posledično utegnejo biti povezane tudi z večjimi samomorilnimi nagnjenji.

Kaj se zgodi, če premalo spimo
Nabor posledic pomanjkanja spanja je velik: zmanjšana bistrost uma (dokler ne spijemo kave), razdražljivost, nezmožnost osredotočanja, koncentracije, učenja, slab spomin, nezmožnost odločanja, zlahka nas nekaj vrže iz tira, glavoboli (migrenski), upočasnjenost, težave s krvnim pritiskom, debelostjo, zmanjšana odpornost, povečane okužbe (prehladi, gripe, porast telesnih vnetij – porast indikatorja vnetij CRP), srčno-žilna obolenja, vnetne črevesne bolezni, diabetes, demenca, hormonska neravnovesja (inzulinska rezistenca, dvig kortizola, padec lepitina, neravnovesje ščitničnih hormonov, za 70 % zmanjšano nastajanje testosterona), genske nepravilnosti, depresija, več nesreč z avtom, rak itd.

Da je lahko pomanjkanje spanja močno škodljivo za naše zdravje, pa je dokazala tudi raziskava Sleep deficit: the performance killer. Profesor na Harvardski medicinski šoli Charles A. Czeisler o ugotovitvah raziskave pravi: „Zdaj vemo, da telo, ki je 24 ur brez spanja ali kadar v tednu dni spimo le 4 ali 5 ur na dan, oslabi enako kot če bi imeli v krvi 1 % alkohola. Če bi gledali tako osebo, nikoli ne bi rekli, da je enkraten delavec. Prej bi rekli, da je ves čas pijana! Ali bi hvalili pijanca? Pa počnemo prav to, ko občudujemo in hvalimo ljudi, ki svoj spanec žrtvujejo za delo.“ 

Prispodoba ni slučajna. Vemo, da so pri alkoholikih na udaru predvsem jetra. Podobno je tudi pri tistih, ki slabo ali premalo spijo. Pomanjkanje spanja zmanjša delovanje jeter. To lahko posledično čutimo v vse slabšem psihofizičnem stanju, saj se telo med drugim ne more ustrezno razstrupljati. Da s pomanjkanjem spanja onemogočimo čiščenje, vzdrževanje in obnavljanja funkcij sleherne celice našega telesa, pa kažejo tudi nove raziskave …

Med spanjem se možgani čistijo
Ne samo, da se zmanjša moč čiščenja celotnega telesa, zmanjša se tudi moč čiščenja možganov. Možgani imajo poseben sistem čiščenja, ki se razlikuje od drugih delov telesa. Ta sistem vključuje le cerebro-spinalno tekočino, ki obliva možgane in hrbtenjačo, ne pa zunanji limfni ali krvni sistem telesa. Sistem v možganih, ki kot vodovodni sistem omogoča čiščenje odpadkov, se imenuje glimfatični sistem (Brain-wide pathway for waste clearance captured by contrast-enhanced MRI. Iliff JJ e tal).

Posebnost glimfatičnega sistema je, da ga spodbuja spanje. Med spanjem se nevroni skrčijo za skoraj 60 %, kanali v možganih in med celicami se povečajo in napolnijo s cerebro-spinalno tekočino (Sleep drives metabolite clearance from the adult brain. Xie L et al.). Glia celice, ki so živčno oporno tkivo v možganih (lahko jih je od 10- do 50-krat več od nevronov), z aktiviranjem „črpalk“ medcelično tekočino s toksini potisnejo v cerebro-spinalno tekočino. Toksini se iz cerebro-spinalne tekočine dokončno izločijo v krvni in limfni obtok telesa, kjer jih telo izloči skupaj z ostalimi odpadki. 

Ko se zbudimo, se proces čiščenja ustavi. Med budnostjo je aktiven le v približno 5 %. Raziskovalci se z odkritjem možganskega sistema čiščenja sprašujejo, ali niso morda nevrološka obolenja (Alzheimer, demenca, …) povezana prav z nesposobnostjo delovanja glimfatičnega sistema. Sprašujejo se tudi, v kolikšni meri tudi sami prispevamo k temu, da proces čiščenja opeša, s tem pa tudi delovanje možganov, in sicer zaradi hitrega, stresnega in živčnega načina življenja.

Brez spanja bi razpadli!
Za dobro delovanje možganov pa ponoči skrbi še nekdo – holesterol. Presenečeni?

Nove raziskave odkrivajo tudi dejstvo, da holesterol v možganih nastaja takrat, ko spimo. Holesterol, ki se ga sodobni človek boji, je namreč življenjsko pomembna snov za vse celice našega telesa. Brez njega bi dobesedno razpadli. Holesterol omogoča nastajanje novih živčnih povezav v možganih in s tem prenašanje informacij po vsem telesu. Brez njega ne bi mogli rasti, se razvijati, se orientirati v prostoru, gibati, razmišljati, se učiti, govoriti, čutiti, skratka živeti in bivati. 

Dokaz, da brez holesterola ne moremo živeti, je tudi dedna okvara, sindrom Smith-Lemli-Opitz (SLOS), kjer telo ne zmore pretvorbe iz 7-dehidroholesterola (ki je predstopnja tako za holesterol kot za vitamin D) v holesterol. Posledice so spontani abortusi ploda pri 16 tednih. Plod namreč zaradi pomanjkanja holesterola, ki je potreben za rast in delitev celic ter za mnoge druge funkcije, brez katerih ni življenja, ne more ustrezno rasti in se razvijati. Druge posledice te dedne napake so: avtizem, zaostalost v razvoju, obrazne in skeletne deformacije, motnje vida itd. Več o tem, zakaj se holesterola ni treba bati, boste brali v novi knjižici „Preverjene naravne rešitve: Resnice in zmote o holesterolu“.

Alfred Vogel je vedel, kako pomembno je uloviti zdrav ritem spanja, zato je v repertoarju njegovih naravnih rastlinskih zdravil nastal tudi Dormeasan, ki nam pomaga ponovno do krepkega spanja. Čas, ki ga boste namenili temu koristnemu početju, pa boste morali zagotoviti sami. 

Ključne besede:
spanje, pomanjkanje spanja, jetra, razstrupljanje, možgani, holesterol, rastlinska zdravila

 

Sorodni članki:

0,484375

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>