Skupaj razkrivamo

14.10.2014

Parodontalna bolezen – tihi ubijalec
Besedilo: Dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med.in Matej Pirtovšek, dr. dent. med.

Če bi imeli za dve dlani veliko vnetje na roki, bi nemudoma pohiteli k zdravniku. Ko pa je takšno vnetje v ustih, se večina zanj ne zmeni ... Dokler ni prepozno. 

Tako kot na drugih področjih življenja mnogi tudi pri zdravju skrbijo le za to, da ne boli in da je lepo videti. Ljudje bi radi imeli lepe in bele zobe, jih pa ne zanima, kakšni bodo temelji teh zob. Zobje ne stojijo v zraku. S svojimi koreninami so vsajeni v naše čeljusti. Izguba zob zaradi vnetja, ki pripelje do propadanja čeljustne kosti (parodontalna bolezen), je še najmanjša posledica, ki lahko doleti človeka. Še večje in pogosto spregledane so posledice, ki jih ima tako tiho vnetje na celotno zdravje. 

Bolj nazorno povedano ima človek z zmerno parodontalno boleznijo za površino obeh dlani okuženo, vneto, razjedeno in gnojno rano, ki je že načela kost. Pomislite, če bi dejansko imeli podobno situacijo na rokah, kako bi se odzvali. V ustih je ta nevarna okužena rana skrita pod robom dlesni in vse, kar se relativno zgodaj opazi, je, da imajo ljudje zadah iz ust in krvavitev pri ščetkanju. Mimogrede, kar 90 % primerov ustnega zadaha ima svoj vzrok v ustih in ne v želodcu ali pljučih, kar ljudje pogosto mislijo. Med potekom te kronične okužbe prehajajo v krvni obtok izredno agresivne bakterije in molekule, ki jih te proizvajajo, ter snovi, ki so posledica odziva našega imunskega sistema. Prek tega parodontalna bolezen vpliva na telesno zdravje na več načinov:
• Vnetje se lahko širi iz obzobnih tkiv neposredno v okolico in globlja tkiva, predvsem propada kost.
• Prehod mikroorganizmov in njihovih produktov v krvni obtok povzroči vnetje v oddaljenih organih (srce, možgani, jetra, pljuča, ...).
• Škodljive snovi, ki nastajajo v vnetih območjih v ustih, lahko prav tako preidejo v krvni obtok in prizadenejo oddaljena tkiva (ateroskleroza), lahko pa spremenijo epitelij dihalnih poti ali prebavil in tam ustvarijo pogoje za začetek vnetja v oddaljenem organu (pljučnica).

Statistične raziskave na velikem številu ljudi kažejo na močan vpliv parodontalne bolezni na pojavnost srčnega infarkta in možganske kapi, pljučnice, povečanje vnetnih proteinov, ki jih proizvajajo jetra, zaplete pri sladkorni bolezni, vpliva pa lahko celo na prezgodnji porod. 

Kako se razvije parodontalna bolezen?
Vzemimo čisto in zdravo zobno površino, ki je bila pravkar primerno očiščena, in si oglejmo, kaj se z njo dogaja, če je ne čistimo redno. Dodajmo še, da je okrog vsakega zoba v ustih normalno prisoten obzobni žep, ki meri 3 mm v globino in poteka okrog in okrog zoba, tudi v medzobnem prostoru. V žepu in na zobeh živi več kot 600 različnih vrst bakterij.

Čez dan se na površino zoba odlagajo in vežejo sestavine sline, hrane, pijač itd., ki tvorijo mehke zobne obloge. Značilno za mehke zobne obloge je, da se nabirajo na zobnem vratu, tako na prostih površinah kot tudi v medzobnih prostorih (slika 1). Zobni vrat je lokacija, kjer bakterije iz zobnih žepkov dobijo potrebna hranila. Posledično se bakterije namnožijo in v prvi fazi povzročajo vnetje dlesni, v poznejših fazah pa brez izjem vnetje dlesni napreduje v parodontalno bolezen.

Če mehkih oblog ne odstranimo vsaj enkrat dnevno, imajo bakterije v obzobnem žepku neprestan dotok hranil, zaščitno okolje žepka pa jim nudi popolne pogoje za nemoteno razmnoževanje. Ker je slina t.i. ionska raztopina, neočiščene mehke zobne obloge sčasoma „otrdijo“ in nastane zobni kamen. Zobni kamen zaradi svoje porozne strukture prav tako deluje kot zatočišče za ostanke hrane in bakterije, kar vodi v njihovo bujno rast tudi izven obzobnega žepka. Že po 48 urah nehigiene se pojavi vnetje dlesni. Značilnost vnetih dlesni, ki jo zagotovo vsi poznamo, je krvavitev. Posledično nam pri vsakem čiščenju dlesni krvavijo in lahko nas tudi bolijo, zaradi povečanega števila bakterij pa kažejo značilne vnetne znake, kot so rdečina, oteklina, bolečina itd. Zdrava dlesen je rožnate in nikoli rdeče-vijolične barve. 

Če v dnevni naglici pozabimo na svoja usta in zobne obloge in te dalj časa ostajajo na naših zobnih površinah, se vnetje z dlesni širi tudi na kost, v katero je „vsajen“ naš zob. Sčasoma se obzobni žep, zaradi izgube kosti, poglobi na štiri in več milimetrov. Pri tem lahko začnemo govoriti o različnih fazah parodontalne bolezni.

Kost je ključnega pomena za stabilnost zoba. V primeru vnetja se kost resorbira, preprosto rečeno „gnije“ in zobje izgubljajo oporo. Proces se ne zgodi čez noč, temveč ima kroničen potek in se dogaja 10, 20, 30 in več let. Zobje sčasoma postanejo majavi, ves čas obstaja tudi tveganje hude bolečine in otekline, ki je posledica parodontalnega ognojka ali abscesa, na koncu pa brez izjeme, zaradi izginotja kosti, sledi izpad pogosto popolnoma zdravih zob. V takšnem stanju tudi sodobna protetika nima več rešitev.

Največje težave nastanejo takrat, ko se bakterije zaradi propada kosti spustijo tako globoko v čeljustno kost, da jih z navadnim ščetkanjem in čiščenjem medzobnih prostorov ne dosežemo več. Včasih so bila takšna stanja neobvladljiva ali pa so terjala kirurške posege. Sodobna spoznanja in nove tehnologije omogočajo, da tudi takšna stanja danes dokaj uspešno saniramo. Lažje, ceneje in tudi za zdravje bolj koristno pa bo, če se boste tega lotili pravočasno.

Ključne besede:
vnetje, zobje, paradontalna bolezen, vnetje dlesni, čiščenje zob

 

Sorodni članki:

1,660156E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: