Skupaj razkrivamo

3.10.2014

O energijsko živi hrani in imunskem sistemu živih organizmov
Besedilo: Majda Ortan

 “Najpomembnejše , kar vam lahko povem, je tole; človek prav gotovo ne živi od tega, kar poje. Ne živimo od tega, kar prebavimo, tudi od tega ne, kar lahko uporabimo za izgradnjo svojega telesa. Živimo od tega, kar gradi red v našem organizmu”(Dr. Heilmann)

Hrana je eno najbolj pomembnih področij, s katero imamo opraviti. Kljub neštetim znanstvenim raziskavam prehrane, kljub neštetim knjigam in člankom na to temo, pa je to še vedno področje, polno skrivnosti.

Za veliko ljudi, vprašanje, kaj nas v resnici prehranjuje, ni nobeno vprašanje - preprosto gredo v trgovino in kupijo nekaj, kar jih nasiti. Kaj izberejo - o tem pogosto odločajo navade in reklame, ne pa njihova suverenost. Pa je ravno to- suverenost in individualnost človeka tista, ki je poleg širšega, manj znanega vedenja o pravilni prehrani za vsakega posameznika, ključna zanj, za njegovo dobrobit, blaginjo in zdravje.

Prav je, da se zavedamo, da s hrano ljudje dobivamo moči za to, da postajamo, kar želimo biti. Ne to, kar smo bili v preteklosti, ampak to, kar želimo postati. To je namreč naša suverena izbira. Vsak posameznik je zelo individualno bitje. Tudi njegove prehranske potrebe so individualne, značilne zanj. Kemijske analize hrane govorijo o rezultatih, ki veljajo v trenutku opravljanja analize. Vsaka analiza velja za čas, v katerem je bila opravljena. Če analiziramo vsebnost sladkorja v zoreči slivi, bo ta rezultat veljal za trenutek, ko je bila opravljena analiza na določenem vzorcu. Čez nekaj časa- čez nekaj ur, čez nekaj dni bo drugače; na drugi slivi (ki morda raste na bolj osončenem delu drevesne krošnje), bo rezultat kemijske analize sladkorja drugačen. Ljudje s to različnostjo ne znajo ali nočejo delati. Naredijo statistiko, povprečje, ki pa ne velja za nobeno konkretno slivo.                                                                                                                                                     Tako smo si različni tudi ljudje. Imamo različne cilje in ideje o tem, kaj želimo postati danes, jutri, v petih letih, do konca življenja. Ni povprečnega človeka. Torej ni univerzalno veljavnega načina optimalne prehrane. Ljudje pred nami so se spraševali, kako naj se s hrano nahranijo, da vzpodbudijo moči v nastajanju tistega, kar bi radi bili, kar bi radi realizirali, dosegli, postali. Vabim vas, da jim sledite tudi vi. Ključno je vprašanje- kako se moramo prehranjevati, da lahko postanemo taki, kakršni hočemo postati?

Velik del hrane ne služi izgradnji substanc, ampak sproščanju energije. Ta energija je spodbujevalec naše presnove in služi živemu.  Poleg snovi, ki jih vsebuje, je za hrano bistvenega pomena, katere sile z njo vnašamo v svoje telo in v kakšnem medsebojnem odnosu so. Odgovor na to vprašanje je zelo pomemben.

Način pridelave v kmetijstvu je za kakovost hrane odločilen. 
Ljudi, konzumentov, hrana ne preskrbuje samo s snovmi, temveč jih preskrbi z etrskimi silami in obenem tudi z astralnimi silami, pa tudi z redom v pridelanih plodovih, ki je še višji od teh sil.

Življenje v izvornih silah priteka iz Kozmosa, ne iz  zemlje. Mineralni svet v zemeljski skorji ima sposobnost sprejemanja sil Kozmosa, eteričnih sil ali sil življenja, ki sevajo iz zemlje v rastline, da rastejo navzgor. Različni minerali se na te sile odzivajo različno. Tudi različne rastline v svojem  procesu življenja iz Kozmosa k sebi različno pritegnejo astralne sile. Vpliv astralnega na rastlino, med drugim povzroči tvorbo eteričnih olj, grenil, saponinov in snovi, ki jih označujemo za rastlinske strupe. Rastline, ki imajo izrazitejšo sposobnost pritegovanja astralnih sil,  poznamo kot zdravilne rastline. Prisotnost astralnega v rastlinah  lahko ljudje zaznavamo s čutili-  kot vonj in okus. Tretji pomemben dejavnik so sile reda. Sile reda v rastlini uravnovesijo sile življenja, ki vplivajo na rast. V žive organizme, tudi v rastline, dotekajo s sončno svetlobo. Z njihovim delovanjem je omogočeno, da so sile življenja v rastlinah tudi urejene, v ravnovesju, da je živo ustrezno strukturirano. Da sile reda v rastline lahko dotekajo, morajo biti zagotovljeni določeni tudi pogoji v zemlji, iz katere rastline rastejo. Rastline vstopajo v odnose in procese z vsemi kraljestvi Narave, tudi do tistega, kar ima svojo duševnost. V njihovih celicah je inteligentno življenje, vase sprejemajo energijo Sonca, v njih nastajajo snovi, ki jih izmenjujejo, s svojimi koreninami odpirajo tla. Njihova živost je rezultat njihove inteligence ter součinkovanja, odnosov med Kozmosom in zemljo iz katere rastejo ter mineralnim pod to zemljo. Obarvanost rastlinskih delov in njihove oblike, so posledica njihove sposobnosti pritegovanja sil planetov in njihovih vzajemnih odnosov- v zelenilu živijo kozmične sile Sonca, v rdečih cvetovih razpoznamo  silo Marsa, v rumenih in belih sile Jupitra, v modrih sile Saturna. V večini dosedanjih knjig o rasti rastlin piše, da jemljejo rastline iz tal vodo in snovi. Ne pokrivajo  spoznanj o energijah, ki jo rastline jemljejo vase, ne o energijah, ki jih rastline oddajajo. Nedvomno pa je pri razmišljanju o kakovostni hrani, ki jo ljudem in živalim zagotavlja pridelava rastlin, primerno upoštevati spoznanja, da red krogotoka sil odloča o dejanski kvaliteti. 

Kako človek uporabi eterične sile  hrane? 
Učinkovitost sil etra se izraža v plodu, na primer v slivi. Kaj človek naredi, ko slivo zaužije? Najprej jo zgrize in tako uniči obliko. Če tega ne bi storil, bi mu nezdrobljeni plod povzročal težo v želodcu. Vsa človekova prebava je  proces preoblikovanja zaužite hrane. Ta se razgradi v najenostavnejše kemične spojine. Lahko bi rekli, da človek s svojo prebavo izganja iz hrane sebi tujo eteričnost. To je aktivno delo človekovega eteričnega telesa, ki izloča hrani odgovarjajoče posebne prebavne sokove. S tem aktivnim uničenjem človek prepreči, da bi v  njem učinkovala tuja, živalska ali rastlinska eteričnost. Kdo bi le hotel, da se v njegovem črevesju uresničita sliva ali celo solata?  Človek  s svojo prebavo uniči eterične sile  hrane in se  pri tem krepi, s tem aktivira mnogo notranjih sil svojega organizma. Kot vsak biološki, živ sistem, se tudi ljudje krepimo z dejavnostjo, ne z neaktivnostjo. Torej je prehrana in z njo povezana presnova neločljivo povezana s krepitvijo organizma! Velik del hrane ne služi izgradnji substanc, ampak sproščanju energije. Ta energija je spodbujevalec naše presnove in služi živemu. Prehranjujemo se, da bi spodbudili življenske sile.

Pravilna usmeritev- kako pridelujemo hrano, ne-koliko pridelamo
Desetletja dolgi enostranski ukrepi v kmetijstvu, imajo en sam cilj- pridelati več in z več dobička. Pa pri tem ni potrebno, da s prstom kažemo na kmete. Potrošniki smo tisti, ki izbiramo- je za nas boljše majno jabolko v času, ko jabolka zorijo, ali sijoče, debelo rdeče jabolko meseca marca? Kmetje z vsemi enostranskimi ukrepi odgovarjajo na želje kupcev! 

Ukrepi so usmejeni k vse višji produktivnosti rastlin in združujejo uporabo umetnih gnojil, kemijskih sredstev za “varstvo rastlin”, uporabo gensko spremenjenih organizmov, uporabo težke kmetijske mehanizacije… Narava odgovarja po svoje. Rastline so zaradi pogosto uporabljenih FFS-jev vse bolj neodporne, njihovi imunski sistemi so globoko uspavani. Obilje gnojenja z NPK gnojili v rastlinah vzpodbuja hitro rast, v neravnovesju s silami življenja in silami reda.Tla so mineralizirana z umetnimi gnojili, so brez življenja in niso v stanju sprejemati in v rastline prevajati impulzov sil življenja in sil reda, ki dotekajo iz Kozmosa, rastlin niso v stanju nahraniti z ravnovesnimi močmi..  

Se komu porodi vprašanje, zakaj umetno, mineralno gnojenje privede do kvantitativnega povišanja pridelkov, saj rastlina od tega umetnega gnoja ne more dejansko živeti?  Tako pregnojene rastline se  počutijo, kot nekdo, ki dan za dnem venomer je samo mnogo preslano juho. Počuti se zelo žejnega. Tudi tako oskrbovane rastline ostanejo žejne zaradi tega umetnega gnoja, iz tal poskušajo posesati več tekočin. Tako pride do začasnega povečanja donosov, obenem pa je substanca v pridelkih mnogo bolj groba, brez etrov življenja. Pridelate kvantitativno več, toda kvalitativno neprimerljivo slabše snovi in za povrh s takim načinom uničujemo plodna tla. Humus je zelo posebna substanca med življenjem in anorganskimi snovmi in z mineralnim gnojenjem to ravnotežje porušimo. Taki pridelki, ki vsebujejo veliko vode, so slabše obstojni v procesih skladiščenja, kar ljudje “tehnološko izboljšujejo” z novimi dozami kemikalij.

Uspavana avtoregulacija
Tako imamo danes- tako pri rastlinah, kot pri živalih in pri ljudeh, opraviti z boleznimi, ki so posledica imunske slabosti organizmov.Oslabljena imunska sposobnost organizmov  pomeni, da organizem vse bolj in bolj izgublja sposobnost prepoznati in boriti se proti tistemu, kar je tuje. Mineralno gnojene monokulture predstavljajo pridelavo nekakovostne, izgubo pestrosti rastlinskega sveta. Narava si poskuša pomagati in skuša skrbeti za pestrost. Če človek ignorira to potrebo narave in sadi monokulture, pestrost rastlin  stagnira. Pride do enostranosti, na katere odgovarja narava s škodljivci. V monokulturah imamo potem resnično pogosto opraviti s katastrofalnimi pojavi škodljivcev. Škodljivci so seveda orodje narave. Njihova naloga je, da tisto, kar harmoniji škoduje, preženejo, uničijo. Močen pojav škodljivcev je vedno alarmni znak, da nekaj ni v redu, da je človek harmonijo porušil. Škodljivci se pojavijo podobno, kot se pojavijo bakterije, kadar imamo opraviti z boleznijo. To pa ne pomeni, da bakterije povzročajo bolezni. Bakterije so vedno prisotne. Nikakršnega stanja pri organizmih nimamo, da bakterij ne bi bilo. Vprašanje je samo, katere možnosti za svoj razvoj najdejo bakterije pri dejanskem stanju  zdravja organizma. Kadar pade organizem iz harmonije, pomeni zboli, imajo mikroorganizmi možnosti za razmnoževanje. Tako je pri rastlinah, pri živalih in pri ljudeh.

To pa pomeni, da gre le za vprašanje, v kakšni meri je organizem v stanju premagati eventualne povzročitelje bolezni. Popolnoma enaka situacija je pri rastlinah, pri rastlinskih boleznih ter škodljivcih, ki jih imamo na naših rastlinah. Pri tem v bistvu ne gre za škodljivce, temveč za poskus odprave tistega, kar ni več zdravo.  

Sposobnost premagovanja bolezni lahko enačimo s stopnjo imunosti organizma. Problem slabljenja imunosti postaja v našem času vse nevarnejši. Ljudje so vedno bolj občutljivi za najrazličnejše povzročitelje bolezni, ki napadajo imunski sistem. Praktično ni na svetu več nobene substance, proti kateri človek ne bi mogel biti alergičen. Pravilno je vprašanje, kaj je tisto, kar imunskemu sistemu posebej škoduje in predvsem, kaj lahko naredimo, da bi imunski sistem ojačali. Antibiotiki v tej smeri ne dajejo ustrezne rešitve.  Svet mikroorganizmov razvije imunost proti nekemu antibiotiku in to v relativno kratkem času. To pomeni: mikroorganizmi se naučijo shajati s temi antibiotiki, mikrorganizme z antibiotiki v resnici krepimo. Proti antibiotikom so danes odporni že v taki meri, da si moramo izmišljati vedno nove kombinacije in uporabljati vedno močnejše koncentracije. 

V perspektivi prihodnosti, nimamo v boju z mikroorganizmi nobene možnosti, ker so ti enostavno sposobnejši od nas. Na drugi strani pa jemljemo organizmu priliko konfrontacije s temi mikroorganizmi, ker smo jemali antibiotike. Kaj se v resnici dogaja? Organizem je le opazovalec bolezni, saj je dejansko antibiotik tisti, ki se bori z mikroorganizmi, ne organizem. Situacija, v katero smo zašli, je absurdna. Človek jača mikroorganizme, ker izziva njihovo vedno večjo odpornost, organizme pa slabimo zaradi tega, ker jim jemljemo priliko konfrontacije z boleznijo. Ta stvar je zelo upoštevanja vredna. Človek je namreč na začetku mislil, da je odkritje antibiotikov velika zmaga medicina. Če pa si stvar ogledamo danes, je potrebno reči nekaj drugega – namreč, da je zelo vprašljivo, ali je odkritje antibiotikov res napredek medicine.

Imunski sistem krepimo z vsako boleznijo, ki je v zvezi z vnetjem. Tako imajo svoj pomen vse otroške bolezni. Pojavljajo se z visoko vročino, ki kaže, kako močno se telo upira tem zunanjim vplivom in povzročiteljem. V medicini že dolgo znano, da vročina ni bolezen, temveč reakcija, odgovor, boj telesa proti bolezni. In še do drugega spoznanja je bilo treba priti. Če poznamo anamnezo bolnikov, ki so zboleli za rakom, vidimo, da ponavadi niso preboleli vseh otroških bolezni. Tisti ljudje, ki pravijo: “Nikoli
nisem imel bolezni z vnetjem!”, so najbolj ogroženi od raka. Statistično to  zasledujejo različne študije.  Prav pri bolnikih z rakom imamo v anamnezi opraviti s pomanjkanjem bolezni, ki so povezane z vnetjem, in to predvsem v času otroštva. Na drugi strani pa so odkrili, da zelo močna bolezen, povezana z vnetjem, na primer rdečke, lahko že obstoječo bolezen z rakom ozdravi.

Rudolfu Steinerju je ugotovil, da bolezni z vnetjem nasprotujejo tvorbi novih tumorjev, kot jih imamo pri raku. Čestitati bi morali tistemu, ki zmore imeti močno bolezen z vnetjem in jo sam premagati, saj je s tem naredil veliko proti temu, da bi se pri njem rak sploh pojavil. Prav gotovo ni dobro, če bolezni z vročino blokiramo s sredstvi za zniževanje vročine. Lahko opazujemo, da mnogi ljudje, ki jemljejo taka sredstva, kmalu po nastopu vročine sicer ugotavljajo, da nimajo, počutijo pa se slabo in tudi sami nimajo občutka, da so zaradi odsotnosti vročine zdravi. Zelo pogosto se pokaže, da ljudje, ki zbijajo vročino, vedno znova obolevajo. To je zato, ker telesu niso dovolili, da bolezen preživi in premaga. 

Telo skuša tako bolezen vedno znova ponoviti. Za človeka je potrebno, da bolezen 
preživi, da jo sam premaga. Poskus preprečiti bolezen je napačen. Če ljudje mislijo, da so vzrok bolezni virusi in bakterije, je razumljivo, da jih skušajo uničiti. Kaj pa s tem naredijo? Organizmu onemogočijo, da se z boleznijo sooča in krepi. To organizem v resničnosti oslabi. Pri antropozofsko razširjeni medicini ne gre nikoli za to, da skušamo neko bolezen zatreti, da se proti njej bojujemo ali da jo skušamo izkoreniniti. Potrebno je priznati, da imajo bolezni določen smisel. Tudi v osebni usodi človeka je bolezen izziv, da jo sam premaga in na njeni podlagi razvije več moči in zdravja. Odprave simptomov neke bolezni ne moremo imeti za ozdravitev.

Že v prejšnji časih so menili, da je človek ozdravljen, ko doseže stanje pred boleznijo. Latinsko so to imenovali restitutio in integrum. To pomeni voditi nekoga v stanje, kot je bilo pred pojavom bolezni. Tudi to ni čisto pravi vidik. V resničnosti namreč z ozdravitvijo ne dosežemo prejšnjega zdravja. Če neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega, drugačnega  zdravja. Z boleznijo smo se nečesa naučili, namreč okrepili smo naš imunski sistem. Če dobro preživimo prehlad, gripo, nismo več sprejemljivi za to isto bolezen. Bakterije in virusi, ki so jo povzročili, so lahko vse okoli nas, mi pa smo imuni. Ta bolezen se nas ne more več dotakniti. Naš organizem je močnejši, ker je to bolezen preživel.

Človek krepi svoj imunski sistem tudi z ustrezno prehrano.  Ko v presnovnih procesih razgradi eterične sile hrane, s tem med drugim krepi tudi imunski sistem svojega organizma. Kot vsak biološki, živ sistem, se tudi ljudje krepimo z dejavnostjo, ne z neaktivnostjo. Torej je prehrana in z njo povezana presnova neločljivo povezana s krepitvijo organizma in s tem tudi s krepitvijo imunskega sistema! Uživanjeenergijsko žive, energijsko ravnovesne, visoko-kakovostne hrane je za zdravje ljudi velikanskega pomena. Če hočemo postati zdravi, če hočemo ostati zdravi, se temu ne moremo izogniti.
Biodinamika že uporablja pristope in biodinamične pripravke, ki so namenjeni krepitvi zdravja tal in rastlin. Rudolf Steiner je  zapustil neprecenljive zapise vedenj o bistvenih principih delovanja sil v Naravi.
Od časa, ko so nastali zapisi Steinerja, ki so danes osnove biodinamične pridelave , je minilo cca 100 let.

V 100 letih se je ravnovesje na Zemlji spremenilo .
Ravnovesje v naravi-  zlasti na kmetijskih površinah, ki so zadnja desetletja obdelovane konvencionalno, pa je danes sigurno bistveno drugačno, slabše.
Principi delovanja kozmičnih sil in eteričnih sil, astralnih sil ter sil reda, so sigurno identični.

Razlike pa so v pogojih- kako lahko delujejo zdaj ( v zatečenem stanju) in kako so lahko delovale v preteklosti (recimo v stanju pred cca 100 leti - v času Steinerja).
Že etri svetlobe, ki  danes dosegajo Zemljo (in s tem vsa kraljestva Narave), so neprimerno drugačni, kot pred 100 leti. To dejstvo ima številne signifikantne vplive .Da bo do tega pojava prišlo, je napovedal prav Rudolf Steiner.

V zadnjih 100 letih se je med drugim spremenil  tudi energijski potencial ključnih materialov, ki jih je Steiner uporabljal za izhodišča za biodinamične pripravke. Samo za primer - rastline, ki rastejo na travnikih in poljih, gnojijenih s hlevskim gnojem, imajo spremenjen imunski sistem- če je to gnoj od krav, ki so bile zdravljene z antibiotiki, energijski potencial takih rastlin je zdaj drugačen, kot v časih Steinerja.

Podobno je z minerali in z zemljo.Tudi njihov energijski potencial ni identičen tistemu pred 100 leti, pa tudi energijski potenciali kultiviranih rastlin, ki jih pridelujemo v vrtičkarstvu in kmetijstvu so spremenjeni. Vsi vemo, da so iz leta v leto man odporne, da je njihova avtoregulacija uspavana. Tako se na njihovih fizičnih telesih odražajo dejanske spremembe njihovih energijskih polj in vibracij. 

Premisleka vredno je vprašanje, ali je pri izbiri izhodiščnih matičnih rastlin in mineralov za energizirane pripravke za krepitev rastlin, najbolj optimalno Steinerja le posnemati, ali pa je bolje razumeti  in poslušati Naravo, ki se je tudi v teh zadnjih 100 letih spremenila – tudi v energijskem pogledu.

Gaja je organizem z lastnim avtoregulacijskim sistemom.
Tudi na sedanjo situacijo odgovarja z ustreznimi rastlinami in minerali, ki v ustrezni energijski potenci, ustrezno in učinkovito vzpodbujajo  vzpostavljanje ravnovesje v rastlinah in v zemlji v njihovem aktualnem ekosistemu- z upoštevanjem dejanskega stanja - tukaj in zdaj. 

Mi smo poiskali aktualne rešitve! Za vas so na voljo v odličnih proizvodih Cora agrohomeopathie. Odlična novica: Pridelava energijsko žive, energijsko ravnovesne in visoko kakovostne hrane je možna! Kako? Z uporabo proizvodov CORA AGROHOMEOPATHIE, ki jih koristite v rastlinski pridelavi.

Proizvodi Cora agrohomeopathie nudijo način pridelave energijsko žive, kakovostne hrane za ljudi in krme za živali. To so naravni, homeodinamični proizvodi, proizvedeni iz skrbno izbranih rastlin in mineralov. So energizirani pripravki, ki v ustreznih potencah krepijo avtoregulacijske sposobnosti rastlin in ekosistemov, v katerih obravnavane rastline rastejo. Z njimi ciljno krepimo sprejemljivost zemlje in rastlin za kozmične sile, ciljno krepimo vitalne sposobnosti rastlin in uravnovešamo njihovo sprejemljivost za eterične sile, astralne sile in sile reda.  Z njimi tudi odvračamo prekomerne škodljivce.

S takim načinom pridelave je možno pričeti kadarkoli, v trajnih ali  enoletnih nasadih, na vrtičkih ali na poljih v profesionalni pridelavi.

Rastline, ki so zaradi preteklih enostranskih ukrepov v neravnovesju, bo ustrezna uporaba proizvodov Cora agrohomeopathie vzpodbudila k izboljševanju samoregulacije, njihova speča sposobnost odpornosti se bo pričela krepiti. S tem bodo rastline postale odpornejše  na številne bolezni. S takim pristopom se dajo obvladati tudi problemi z določenimi preveč namnoženimi škodljivci, krepi se ravnovesje v ekosistemu, kjer rastline rastejo. Proizvodi Cora agrohomeopathie za to poskrbijo na energijski ravni rastlin. Podobno, kot homeopatski proizvodi v človeškem organizmu aktivirajo samoozdravitelske sposobnosti, agrohomeopatski proizvodi Cora agrohomeopathie vzpodbujajo avtoregulacijo v rastlinah in v ekosistemih, kjer te rastline rastejo.

Pri uporabi proizvodov Cora agrohomeopathie, se z redno in pravočasno preventivo lahko izognemo problemom z rastlinskimi boleznimi in škodljivci. Pri tem pa je potrebno upoštevati dejstvo, da trajni nasadi ponavadi potrebujejo več časa, da dosežejo ustrezno stopnjo avtoregulacije in s tem vitalne, odporne rastline. Uporabo proizvodov Cora agrohomeopathie je možno uspešno dopolnjevati z že znanimi postopki biodinamike, z minimalno obdelavo tal, s principi organskega gnojenja- po načelu, da je treba zemlji samo enostavno vrniti, kar smo ji vzeli, z mešanimi zasaditvami itd. Na tak način bodo procesi avtoregulacije v obravnavanem ekosistemu oživeli! 

Proizvodi Cora agrohomeopathie vsebujejo homeopatske doze rastlin in mineralov, ki v zelo razredčeni- potencirani obliki, rastlinam in neravnovesnemu ekosistemu pomagajo k obuditvi in okrepitvi njihovega lastnega  mehanizma avtoregulacije. Pri tem vzpodbujajo ravnovesje med eteričnimi silami, astralnimi silami in silami reda. Tako pridelani pridelki so energijsko živa, energijsko ravnovesna, visoko-kakovostna hrana za ljudi. Z uporabo proizvodov Cora agrohomeopathie si jo lahko pridelate tudi na vašem vrtu ali polju. Ker se za uporabo proizvodov Cora agrohomeopathie že odločajo tudi večji pridelovalci, bo taka hrana kmalu na voljo tudi na policah trgovin.

Proizvodi Cora agrohomeopathie imajo rok trajanja je 4 leta, na voljo so vam, ko jih potrebujete. Uporabljate jih lahko preventivno in tudi kurativno, seveda pa je preventive boljši pristop. Po njihovi uporabi ni nobene karence. Varni so za ljudi in toplokrvne živali, v uporabi so kot proizvodi za splošno uporabo. So okolju izjemno prijazni-s škropljenjem škropivi iz njih, ne kontaminiramo ne sebe, ne vode, ne zraka, ne zemlje, ne rastlin, ne nobenih škropljenih površin. Prazno embalažo iz medicinskega stekla lahko  odlagamo med steklene odpadke za reciklažo. Proizvodi Cora agrohomeopathie so s strani Inštituta za ekološko kmetijstvo (Fakulteta za biosistemske vede, Univerza v Mariboru), dovoljeni za ekološko pridelavo.

Ključne besede:
hrana, energija, presnova, pridelava, eterične sile, gnojenje, imunost, antibiotiki, vnetje, bolezen

 

Sorodni članki:

4,589844E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: