Skupaj razkrivamo

17.6.2014

Človek iz rastlinjaka

Vsi vemo, kako je videti rastlina, ki ji primanjkuje svetlobe. Če le želimo videti, hitro ugotovimo razliko med vitalnostjo živali, zaprte v hlevu, in tiste, ki se svobodno giblje naokrog. Kako so nas potem uspeli prepričati, da večji del svojega življenja preprosto silimo v zaprte prostore? Znanstveniki so izračunali, da se sodobni človek na soncu zadržuje le 5 % časa v primerjavi s časom, ki ga je na soncu preživel pred sto leti. 

V krasni in duhoviti knjigi Papalagi haitski poglavar nezdravi videz belega človeka primerja z mrtvim lignjem. Res ni daleč od resnice. 

Še več, sodobni človek je to bivanje v temi celo razglasil za merilo svojega uspeha. To, da svoje dneve prebije v zaprtih škatlah, ki jim reče stanovanje, pisarna, klimatizirani avto, nakupovalna središča, zabaviščni parki, in se celo rekreira v zaprtih škatlah, ki jim rečemo fitnes, wellness ali tereni za tenis in podobno, naj bi bil znak našega razvoja in kultiviranosti!

Naši predniki so se dobivali pod stoletnimi drevesi, ko so želeli priti do pametnih odločitev. Sodobni voditelji pa poznajo le klimatizirane parlamentarne dvorane brez oken. Morda tudi to vpliva na to, da je sodobna politika tako oddaljena od življenja in narave. 
Tudi navadni smrtniki v naravi vidimo vse več nevarnosti. V sprehode po naravi se odpravljamo opremljeni, kot da bi šli na drugi planet. Poškropimo se s sredstvi proti klopom, komarjem in drugim »sovražnikom«, kožo zaščitimo s kremami z visokimi UV faktorji, oči zaščitimo z očali z močnimi filtri, vodo nosimo v posebnih posodah, v nahrbtniku imamo hrano, oblačila, prvo pomoč. Se vam to res zdi povratek k naravi?

To je del besedila "Moč svetlobe", ki smo ga objavili 6. 8. 2012. Preberite ga v celoti na http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=603

Zmote o škodljivosti sončenja:
Maligni melanom, najnevarnejša oblika kožnih obolenj, se najpogosteje pojavlja na tistih delih telesa, ki so zelo redko ali nikoli izpostavljeni soncu, na primer podplati, zadnjica, dimlje, zadnja stran nog (Hobday: Sonnen ohne Schattenseiten, s. 22f, Schneider: O sole mio. s.33f). Tudi pogostost pojavljanja melanomov na določenih delih telesa ni mogoče povezati s soncem kot z vzrokom za njihov nastanek. Melanomi se na prsih in hrbtu pojavijo 4,5-krat pogosteje kot na rokah in skoraj desetkrat pogosteje kot na glavi. Na trebuhu in zadnjici se melanomi pojavijo šestkrat pogosteje kot na glavi, in sicer kljub temu, da sta trebuh in zadnjica soncu le redko izpostavljena v primerjavi z glavo. Na Škotskem so ugotovili, da se melanomi na stopalih pojavljajo petkrat pogosteje kot na rokah. Na Japonskem se 40 % melanomov pojavi na stopalih in podplatih. Če bi bilo torej res krivo sonce, bi se melanomi morali pojaviti na rokah in ne na stopalih (Groves: Sunlight, Skin Cancer and Vitamin D).

Zaprti prostori škodujejo bolj kot sonce
Ameriška študija je razkrila velike razlike med pogostostjo pojavljanja melanomov pri pisarniških delavcih in ljudeh, zaposlenih na prostem. Prvi tako zbolijo kar šestkrat pogosteje. Preiskovali so številne poklice na prostem: vrtnarje, gozdne delavce, kmete, pomorščake, krovce, zidarje, gradbenike, delavce na cesti, čistilce oken in številne druge. Tudi druge študije so potrdile te rezultate. Vzporedno sta potekali raziskavi na London School of Hygiene and Tropical Medicine in na Kliniki melanomov na Univerzi v Sydneyju, ki sta vnovič potrdili, da se maligni melanomi veliko pogosteje pojavljajo pri zaposlenih v zaprtih prostorih kot pri ljudeh, ki so poklicno ali v prostem času veliko na soncu. Tveganje za razvoj malignega melanoma je bilo pri ljudeh, ki so ves dan delali v zaprtem prostoru, osvetljenem s flourescentnimi svetilnimi cevmi, kar dvakrat večje. 
Raziskave ameriške marine so pokazale, da celo mornarji, ki ves čas delajo na krovu ladje in so izpostavljeni močnemu UV sevanju, nosijo le 24-odstotno tveganje za pojav kožnega raka v primerjavi z ameriških povprečjem obolevnosti med moškim prebivalstvom. Pri tem so proučevali na sto tisoče mornarjev. Pomenljiv podatek je tudi ta, da tisti mornarji, ki ne delajo na palubi in so torej komaj v stiku s soncem, pogosteje zbolijo za kožnim rakom od mornarjev, ki delajo na palubi. Zraven tega se pri slednjih kožni rak pojavlja zlasti na tistih območjih telesa, ki jih zakriva uniforma. (Bolj natančno boste o vseh ugotovitvah brali v prihajajočem priročniku Preverjene naravne rešitve - Lačni sonca?).


Ključne besede:
zaprti prostori, sonce, sončenje, narava, gibanje na prostem, rak

 

Sorodni članki:

3,320313E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: