Skupaj razkrivamo

3.2.2014

Ali bo zmagal krog ali kvadrat?
Besedilo: Sanja Lončar

Navidezno nesmiselno vprašanje odkriva osnovno težavo naše civilizacije. 

Črni Los, pripadnik plemena Sujev, je pred leti povedal: „Vse, kar počnemo Indijanci, je v krogu, in sicer zato, ker vsa moč tega sveta vedno deluje v krogih. Vse poskuša biti okroglo. Nebo je okroglo, Zemlja je okrogla, zvezde so okrogle. Tudi veter, ko je najmočnejši, dela krožne vrtince. Ptice delajo okrogla gnezda, saj je njihova vera enaka naši. Tudi letni časi se obračajo v krog in enako je človeško življenje le en krog od otroštva do otroštva. Iz kroga prihaja vsa moč.“

Podobne besede nam je zapustil tudi Lame Deer, vrač istega plemena, umrl leta 1974:
„Za Indijanca je simbol življenja krog. Za belega človeka pa je to četverokotnik. Takšne so njegove hiše, stavbe s pisarnami, z ljudmi, ločenimi drug od drugega z notranjimi zidovi. Štirioglata so vrata, da ubranijo tujcu vstop v prostor, štirioglati so bankovci in zapori. Štirioglate so naprave, podobne škatlam in zabojem – televizijski aparati, pralni stroji, računalniki in avtomobili. Predmeti z vogali in ostrimi robovi – celo čas ni več zaokrožen, čas belega človeka, razdrobljen s termini, nadzornimi urami in prometnimi konicami.“

Še bolj jasen je bil poglavar plemena s Haitija, ki je svojim sonarodnjakom po povratku iz civilizacije povedal: „Beli človek je obseden s škatlami. Vse življenje si prizadeva dobiti veliko škatlo, v kateri bi živel. V tej škatli je veliko manjših škatel, ki jim rečejo sobe. V njih pa ima beli človek še veliko drugih škatel, v katerih shranjuje svoje dragocenosti. Tudi ko zapusti svojo škatlo, ne gre bos po zemlji, temveč se prevaža s premičnimi škatlami. In celo ko umre, ga morajo zložiti v škatlo.“

Samo oglejte si naše pohištvo, arhitekturo, tehnološke dosežke, vrtne ureditve. Še jajca in zelenjavo so začeli delati kvadratne, da je cenejši prevoz. Oblika, ki v naravi sploh ne obstaja, je tako postala ječa našega telesa in duha. Ker narave ne vidimo in ne čutimo več, imamo vse več težav, ki ostajajo brez odgovora, pa bi jih tako preprosto rešili …

Ne verjamete? Oglejmo si preprost primer. Vsi znanstveniki tega sveta delajo pravokotne solarne panele. Trinajstletnik Aidan Dwyer pa je modrost naših prednikov vzel resno ter začel opazovati drevesa in njihovo razporeditev vej. Predpostavka, da drevo razporeja svoje veje tako, da lahko listi zajamejo čim več svetlobe, se vam verjetno zdi samoumevna. Zakaj potem še nihče ni razmišljal v tej smeri, ko želimo tudi s solarnimi paneli zajeti čim več sončne svetlobe? (Zato ker so naši znanstveniki zaprti v škatle in v škatlah iščejo rešitve.)

Fant je preprosto izračunal, da drevesa upoštevajo tim. Fibonaccijevo zaporedje svete geometrije, in je izdelal poenostavljeni model drevesa z enakimi razmerji. Iz enega kvadratnega solarnega panela je naredil več manjših koščkov in jih pritrdil na različne „veje“ svojega modela. Vzporedno pa je spremljal tudi še en nedotaknjen solarni panel. Ugotovil je, da njegov način razporejanja solarnih zbiralnikov „po vejah“ v povprečju ustvari za 20 % več energije in vsrkava svetlobo 2,5 ure dlje kot enaka površina foto celic na navadno postavljenem panelu. V času najkrajših dni pa je bil njegov model celo za 50 % bolj učinkovit od klasične postavitve. 

Ali kot pravijo Indijanci – v krogu je vsa moč, v naravi pa vse rešitve.
_________________________________________
Molitev k sujevskemu Velikemu Duhu
Dovoli, da se moje roke s spoštovanjem dotikajo tega, kar si Ti ustvaril.
Izostri moje uho, da bom slišal Tvoj glas.
Daj mi modrost, da spoznam védenje, ki si ga Ti skril v vsak list, v vsak kamen. 
Iščem moč, pa ne da bi premagal svoje brate, temveč da bi premagal svojega največjega sovražnika – samega sebe!
Daj mi mir, da prenašam tisto, česar ne morem spremeniti. 
Daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim.
Daj mi modrost, da ločim eno od drugega.
Ne prosim, da bi se izognil nevarnostim, temveč da se z njimi brez strahu soočim.
Ne prosim, da izginejo moje bolečine – prosim za močno srce, da jih bom zmogel obvladati.
Ne iščem zaveznikov v življenjskem boju, temveč zaupanje lastnim močem. 
Ne prosim za rešitev pred strahom, temveč za upanje, da bom dosegel svojo svobodo.

__________________________________________
Zakladnice znanja naših skupnih prednikov 
Tomo Križnar povsod, kjer ima priložnost, opozarja, da je največja težava današnjega časa to, da masovno uničujemo vsa ljudstva, ki so še povezana z naravo. „Prav oni so zadnje zakladnice znanja naših skupnih prednikov, ki sega vsaj 200.000 let nazaj. Ti ljudje so zadnji nosilci pristnosti, originalnosti, naše integritete z naravo, mi pa smo janičarji lastne kulture, ki se je začela z njimi.“

Predavanje Toma Križnarja na Ekofestu si  lahko ogledate na: http://www.youtube.com/watch?v=Th18cT7R3Z0

___________________________________________
Kaj je banka?
„Nekoč sem bil v Viktoriji in sem zagledal veliko hišo. Povedali so mi, da je to banka in da tam beli ljudje shranjujejo svoj denar ter da imajo od tega koristi. Mi, Indijanci, nimamo takšnih bank. Ko imamo dovolj denarja ali dek, jih damo drugim Indijancem in to jim koristi. Takrat se naša srca počutijo dobro. Naš način dajanja je naša banka.“ 
poglavar Maquinna, Nootka

___________________________________________
Radost dajanja 
„Mi verjamemo, da je ljubezen do lastnine slabost, ki jo je treba premagati. Priteguje namreč materialni del in če ji to dovolimo, bo sčasoma zmotila duhovno ravnovesje človeka. Zaradi tega je pomembno, da otroci od majhnega spoznajo lepoto obdarovanja. Treba jih naučiti, da dajo to, kar imajo najraje, da bi lahko začutili radost dajanja.“ 
Ohiyesa, Wahpeton Santee Sioux

Ključne besede:
krog, rast dreves, Indijanci, banka, lastnina, dajanje

 

Sorodni članki:

0,515625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: