Skupaj razkrivamo

16.9.2013

Eko iz Argentine ali lokalno iz sosednje vasi?

Vemo, da bi vsi najraje oboje, pa na žalost slovenska ponudba eko sadja in zelenjave niti približno ne zadosti povpraševanju. 

Kljub temu da smo zagovorniki eko pridelave kot edine, ki podpira človeka in naravo ter dolgoročno ne ustvarja več škode kot koristi, ne moremo mimo dejstva, da tudi eko trg dobiva vse več značilnosti globalnega gospodarstva, pri katerem so v ospredju dobički, ne pa človek in narava. 

Verjetno se vsak izmed nas vpraša, kaj lahko pričakujemo od belušev, ki morajo do nas pripotovati iz Južne Amerike. Že letalski prevoz zagotovo traja nekaj dni, nato morajo vse skupaj prevažati do veletrgovcev, od tam pa do prodajnih mest. Stroški prevoza in hladilnic zagotovo daleč presegajo stroške pridelave, kakovost takšnega živila pa iz dneva v dan kopni. Kaj pri tem pomeni dejstvo, da ima eko zelenjava za tretjino več vitaminov, če jih že na poti izgubi večji del?

V kolikšni meri bo naše zdravje zares podprl paradižnik, ki ga še zelenega obirajo, ali korenček, ki so ga tako močno gnojili (četudi z organskimi gnojili), da je ves voden ter že po nekaj dneh gumijast in plesniv?

Res je, da smo pri eko sadju in zelenjavi varni pred ostanki pesticidov, ki so pri ostalih izdelkih, na žalost, prisotni pri skoraj 50 % vzorcev, vendar pa je tudi res, da so masovni načini pridelave eko vrtnin močno načeli njihovo kakovost. Zato pri mnogih kupcih v ospredje prihaja merilo lokalnega. To ni zgolj patriotska opredelitev in spodbuda lokalnim pridelovalcem. Gre predvsem za zavedanje, da je lokalno pridelano v marsičem veliko bolj kakovostno od hrane, ki k nam prihaja od daleč.

Ena izmed poglavitnih prednosti slovenske pridelave (ki se je mnogi ne zavedajo) je, da v Sloveniji skoraj vse pridelke vzgojimo v zemlji. Če se vam to zdi samoumevno, ste v zmoti, saj večina zelenjave v globalni trgovini prihaja iz rastlinjakov, v katerih prevladujeta hidroponika ali pridelava na posebnih substratih, kjer rastlina nima možnosti, da se poveže z zemljo, sama izbere in predela svoja hranila, začuti sonce in veter ter zraste v naravnem ritmu. 

Druga prednost domače pridelave je v tem, da se pridelki zaradi kratkih transportnih poti obirajo zreli, kar vpliva na okus, vonj in količino varovalnih snovi. Vse, kar mora potovati nekaj dni ali tednov, pa morajo obrati, še preden dozori.

Dodatna prednost lokalnih živil je, da pri njih za ohranjanje svežine praviloma ne uporabljajo kemičnih dodatkov ali varovalne atmosfere. Tako imajo sicer krajši rok uporabe, vendar pa nas ne bodo goljufali z navidezno svežino.

Lokalna zelenjava raste v enakem okolju kot mi, zato tudi mora razviti varovalne snovi, s katerimi shaja z enakimi težavami, ki smo jim izpostavljeni tudi mi. Kaj o naših težavah vesta kitajski česen ali danski krompir? Zato bodo naše zdravje vedno najbolj podpirala živila, ki so nam tudi ozemeljsko najbližja. Ko bi le bila brez ostankov pesticidov!

Kakšno je povpraševanje in kakšna ponudba po domačih izdelkih, smo povprašali dva naša največja veletrgovca. 

Mercator ima v svoji ponudbi čez 2.300 eko izdelkov (največja izbira je v hipermarketih), pod lastno blagovno znamko Bio pa ponuja že 80 izdelkov. Ob tem posebno pozornost posvečajo tudi ponudbi slovenskega sadja in zelenjave.
 
Mercator sodeluje z več kot 100 domačimi dobavitelji sadja in zelenjave, od teh je 12 kmetijskih zadrug, ostali pa so manjši pridelovalci iz različnih regij. Pri izbiri dobaviteljev so v Mercatorju predvsem pozorni na prvovrstno kakovost pridelka, okolju prijazen, nadzorovan način pridelave ter bližino, da so transportne poti do njihovih prodajaln čim krajše. Skoraj vsi Mercatorjevi dobavitelji so vključeni v sistem integrirane pridelave, nekateri pa imajo tudi mednarodni certifikat Global Gap, ki je za potrošnike in trgovce dokazilo o spoštovanju dobrih kmetijskih praks.

Veliko število lokalnih dobaviteljev zagotavlja sveže lokalne pridelke na posebnih stojnicah v Mercatorju, namenjenih le ponudbi iz domačih krajev. Lani so tako v Mercatorju na skupaj več kot 3.000 m2 odprli več kot sto tržnic Iz domačih krajev s sadjem in zelenjavo slovenskih pridelovalcev. Letos pa načrtujejo od domačih pridelovalcev odkupiti za skoraj četrtino več pridelkov. 
„Znano je, da v Sloveniji pridelamo v povprečju manj kot tretjino vse potrebne zelenjave. Z načrtovanjem povečanih količin za odkup tako ne povečujemo zgolj deleža domače zelenjave na naših policah, temveč tudi delež samooskrbe z zelenjavo. Pridelovalci so namreč posadili več, saj imajo zagotovljen odkup. Veseli nas tudi, da pozdravljajo naše predloge in so pričeli gojiti tudi pridelke, ki smo jih prej pri nas težko dobili. Mercator se zaveda svoje ključne vloge tako pri preskrbi prebivalstva z izdelki, po katerih potrošniki povprašujejo, kot pri partnerski podpori pridelovalcem, ki so ključni za zadostno stopnjo naše samopreskrbe,“ poudarja Igor Maroša, član uprave Mercatorja.

Na tem področju se zelo trudijo tudi v TUŠ-u. V okviru projekta Spoštujmo slovensko podpirajo odličnost domačega, slovenskega. Spoštujejo slovensko in verjamejo v slovenske proizvajalce. Posebej so ponosni, da v svojih trgovinah pečejo sveže eko pecivo Haubis in ponujajo ekološke mlečne izdelke slovenske mlekarne EKO Krepko. Tudi oni bi si želeli več slovenskih izdelkov, pa jih na žalost na našem trgu ni možno dobiti v eko kakovosti. 

V okviru projekta Spoštujmo slovensko, kjer želijo poudariti gospodarski in okoljski vidik uporabe slovenskih izdelkov v širšem slovenskem prostoru, so pripravili novo linijo izdelkov: Slovenske dobrote s slovenskega podeželja. Gre za ponudbo manjših lokalnih pridelovalcev, ki so jih izbirali po merilu sonaravnosti njihove pridelave. Prednost dajejo že certificiranim pridelovalcem Eko in Demeter, vendar so zelo kakovostne dobavitelje našli tudi v vrsti manjših (še) necertificiranih dobaviteljev na Goričkem. Gre za butične izdelke, kot so, denimo, gorički jogurt krav, ki se prosto pasejo, ali tatarska ajda ter druga zanimiva žita in vrtnine, ter mesni izdelki, ki jih pridelujejo v Parku Goričko. 

Slovenske dobrote so predstavili na sejmu Agra, kjer so z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Parkom Goričko podpisali tudi pismo o nameri za čim hitrejši razvoj samooskrbe in lokalne pridelave. 

Ključne besede:
eko ponudba, eko vrtnine, lokalna živila, zemlja, hidroponika, domača pridelava, zdravje, samopreskrba

 

Sorodni članki:

2,734375E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: