Skupaj razkrivamo

16.9.2013

Ni ga čez domače!

Vse več ljudi odkriva prednosti, užitke in veselje lastne pridelave hrane. Eni so v tem že stari mački, drugi delajo prve korake, vsi pa bodo to jesen uživali v plodovih, ki jih je mogoče stehtati, in v notranjem občutku zadovoljstva, ki ga naša ekonomska teorija ne more ovrednotiti. 

V tem letu je opaziti, da se je pridelave lotilo zelo veliko novincev, ki do pred kratkim niso ločili motike od lopate in vile od lopate rezače oziroma „štiharice“. 

Da je samooskrba v Sloveniji dosegla takšne razsežnosti, gre velika zahvala nekaterim nevladnim organizacijam (ki povečini za svoje delo iz proračuna niso dobile niti evra) in posameznikom, ki so v tem letu naredili veliko „nemogočega“. 

Ena izmed največjih organiziranih gonilnih sil vrtičkarskega gibanja v Sloveniji ostajajo društva Ajda. Število društev, združenih v Zvezi društev Ajda, je v letu 2013 doseglo 14, število članov pa se je povzpelo na več kot 2.000.

Organizirano izobraževanje na tem področju vodi Zavod Demeter, vendar pa je tudi prispevek vsakega posameznika, ki je skupni samooskrbi posvetil svoj čas in podelil svoje izkušnje, nemerljiv. 

Ko smo posamezna društva Ajda prosili, da nam naštejejo svoje dejavnosti, smo dobili toliko gradiva, da bi zgolj naštevanje zahtevalo nekaj strani naših novic. Zato navajamo samo povzetek prejetega.

Najpomembneje je to, da so se mnoga društva Ajda povezala z lokalno skupnostjo, s šolami in z vrtci ter s svojimi bogatimi izkušnjami olajšala začetke mnogim novopečenim vrtičkarjem in sadjarjem. Tako je Ajdi Koroška uspelo organizirati skupnosti vrtičkarjev v 12 koroških občinah ter v šolah in vrtcih na Koroškem postaviti 19 biološko-dinamičnih vrtov.

Organizirali so tudi posebno sekcijo za semenarstvo, v kateri sodeluje 24 članov in jo vodi Miša Pušenjak, ter sekcijo za homeopatijo, ki jo vodi dr. Marjeta Adamič Strahovnik.

Zelo dejavni so tudi v Ajdi Pomurje, kjer so največ pozornosti pritegnili njihovi projekti skupinskih vrtov, postavljenih na različnih lokacijah. 

Več o delovanju društev Ajda lahko preberete na www.zveza-ajda.si.

Maribor – prestolnica inovativnosti in povezovanja
V Mariboru so se velikanski premiki začeli s projekti, ki so jih zastavili v Centru alternativne in avtonomne produkcije (CAAP). Skupinsko urbano vrtnarjenje se je razširilo tudi na druge lokacije, Zadruga dobrina ponuja vsak dan več domačih pridelkov, Varuhi semen pa širijo mrežo avtohtonih semen, ki jih varujejo v svoji knjižnici. Branje njihove spletne strani http://brazde.org/ vas bo morda navdihnilo in spodbudilo, da novi koncept podjetništva in povezovanja prenesete tudi v svoje okolje. Kljub aktualni krizi se morda prav v Mariboru rojevajo koncepti naše boljše prihodnosti. 

Ljubljana
Če jo primerjamo z drugimi kraji, kjer se kar veliko dogaja, so v Ljubljani premiki bolj počasni. Kot ugotavljajo mnogi, za vrtnarjenje potrebujemo zemljo, znanje in vzornike. 

Da se vse to združi, pa so se odločili poskrbeti v okviru projekta pridelaj.si.
Delajo tako, da iščejo in zagotavljajo gredice na več lokacijah v Ljubljani in neposredni okolici. Pogoj je, da želite vrtnariti brez kemije. 

Organizatorji ponujajo v najem gredice, pripravljene v različnih paketih (za začetnike, za izkušene, za zdravo držo itd.). Predvsem si lahko podaljšate sezono pridelave z najeto gredico v rastlinjaku. Zagotovljena je tudi podpora z dodatno ponudbo (zastirka iz slame in sekancev, količki, okvirji, preparati ipd.).

Organizirajo tudi tečaje ekološke pridelave, permakulture, biodinamike, kompostiranja itd.
Pravzaprav je cel koncept zrasel iz semen, ki so se nabrala na temo urbanega vrtnarjenja v projektih Mule, društva za celostno bivanje, in podjetja Aleja inženiring d.o.o. Projekt je dokaz, da je v sinergiji med NVO in podjetjem zelo ugodno okolje za rast v vseh pogledih. 

Več o njihovem delovanju lahko preberete na www.pridelaj.si.

Ali se bo Sorško polje vrnilo k naravi?
Da se bo tudi na Sorškem polju zgodila velikanska sprememba, si pred dvema letoma ni upal pričakovati nihče. Pa je bila tudi tukaj na delu skupina navdušencev, ki jim je uspelo brez tujega denarja navdušiti kmete, predavatelje, medije in potrošnike nad tem, da so se začeli vračati k naravnemu. V dveh letih so organizirali vrsto predavanj in dogodkov, ki se jih je udeležilo že nekaj tisoč ljudi, ustanovili so skupni ekološki, biodinamični in permakulturni vrt v Prašah in v Zbiljah, motivirajo lokalne ponudnike za hitrejši prehod na ekološko pridelavo, pripravljajo nove eko tržnice ter sodelujejo z mediji in lokalnimi društvi. 

Žalec kot center eko dogajanja
Neutrudni so tudi pri  Eko civilni iniciativi Slovenije -  Ekoci in v Društvu La Vita , ki jim je uspelo v stari šoli v Veliki Pirešici vzpostaviti stičišče naprednih znanj in prikaza dobrih praks na področju sonaravne pridelave hrane. Največji prispevek k razvoju slovenske samooskrbe so zagotovo prireditve EKOFEJST,  teoretično praktične delavnice , ki se dogajajo vsak vikend  ter učni poligon sonaravnih vrtov. 

Na poligonu sonaravnih vrtov so prikazani sonaravni načini pridelave pridelkov: ekološki, biodinamični, permakulturni ter tradicionalni način obdelave (po načelih naših babic). Po skoraj končani sezoni in skrbnem spremljanju vseh vrtov smo vodjo projekta Ireno Rotar prosili za mnenje o rezultatih.
„Enotnega recepta ni. Vsak človek se mora odločiti sam, in sicer v skladu s tem, kateri pristop najbolj čuti ter koliko časa, sredstev in pozornosti je pripravljen vložiti v svoj vrtiček.
Naše dosedanje izkušnje so pokazale, da je na Gajinem ekološkem vrtu največ pridelkov, tudi klasična posaditev na star način se dobro obnese, potrebuje pa veliko časa, okopavanja, zalivanja in sredstev. Največ metuljčkov, pikapolonic, čebel in čmrljev je na biodinamičnem vrtu. Pridelki so zdravi, ni stroškov nakupa zunanjih preparatov, je pa potrebno dobro poznavanje načel biodinamike in redna oskrba.
Permakulturne gredice pa se najbolje obnesejo v ekstremnih razmerah, ko je veliko dežja ali ob suši, pridelki pa so izjemno okusni. So tudi najmanj zahtevne s stališče obdelave in vlaganja.“

Poligon sonaravnih vrtov je ob tem tudi poln presenečenj in inovativnih zamisli, kako uporabiti zelišča, kako vključiti živali, kako si olajšati delo ali povečati obdelovalno površino na zelo ustvarjalne načine. Najbolje se je udeležiti kakšne delavnice ali Ekofejsta, kjer Društvo LaVita organizira teoretična predavanja, ki jih nato spremlja praktično delo na vrtu. 

Več informacij na info@lavita.si; stran FB: https://www.facebook.com/SonaravniVrtovi ali sms 040 203 055. 

Zagotovo nam ni uspelo popisati vsega, kar se v naši deželi dogaja na področju samooskrbe. Zato bomo veseli vaših informacij, ki jih bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk naših novic.
____________________________________________________________________
Naša trojka – seme, orodje in zemlja!
Boštjan Cvetič v časopisu za brezdomce „Kralji ulice“ št. 086 piše o samooskrbnih vrtovih za brezdomce:
„Ta zamisel se mi zdi kot sedmica na loteriji in vsaj meni je videti kot nekakšen 'New deal' iz Rooseveltovih časov. Govori v smeri: dajmo socialno ogroženim ljudem seme, orodje in zemljo, za ostalo pa bodo poskrbeli sami. Je daleč najbolj fascinantna od vseh možnih, ki nam jih ponujajo vsi t. i. rešitelji, od naše preljube dežele naprej, pa do krajev v tujini, kjer je sedež t.i. trojk, ki nam bodo pomagale, če ne bomo znali delati. Vendar mi znamo delati in ponosni smo, kadar delamo, kot tudi na rezultate svojega dela.“ 

O tem priča tudi brezdomski vrt, na katerem so sprva izvajali zgolj delavnice, vendar je na njem zaživela samoorganizacija in vrt živi naprej. „Dali smo jim samo seme, orodje in zemljo – pravzaprav smo jim dali našo trojko! Univerzalno …“

Ključne besede:
Društvo Ajda, CAAP, urbano vrtnarjenje, Varuhi semen, pridelaj.si, Mule, Sorško polje, Ekoci, Ekofejst

 

Sorodni članki:

3,222656E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: