Skupaj razkrivamo

16.9.2013

Bi lahko šlo hitreje? 
Besedilo: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Naša prehranska samooskrbnost torej ni najboljša, pri ekohrani pa je še slabše. Razvoj ekokmetijstva lahko ocenjujemo zlasti po dvojem: 
  • po stanju/deležu domačih ekoloških pridelkov glede na potrebe ter 
  • po obsegu in strukturi ekološke pridelave. 
Iz uradnih podatkov lahko izračunamo, da se je v zadnjih petih letih obseg travinja nekoliko (za 4,2 odstotka) zmanjšal na račun njiv in trajnih nasadov, vendar še vedno znaša kar 87,36 % vseh EKO kmetijskih zemljišč (KZ). Obseg EKO KZ z zelenjavo se je v istem obdobju sicer skoraj podvojil, vendar pa je v letu 2012 še vedno dosegal komaj 0,5 % vseh ekoloških KZ. Povpraševanje po ekohrani pa še kar raste in ocenjujemo, da še vedno uvažamo približno 80 % vseh ekoživil. 

V Sloveniji so torej potrebne bistvene spremembe! Raziskovalni projekti ITR in partnerjev omogočajo tudi dober vpogled v glavne ovire za izboljšanje stanja ekokmetijstva pri nas. Zato smo na ITR precej časa in energije vložili v sodelovanje pri oblikovanju dokumenta, ki bo krojil naslednjih sedem let razvoja našega kmetijstva: Program razvoja podeželja 2014–2020 (PRP). Že nekaj časa usklajujemo sodelovanje nevladnih organizacij pri tej nalogi (projekt Plan B za Slovenijo, pa tudi širše). Na žalost pa sodelujejo le redke ekokmetijske NVO, kar je napaka in velika škoda.

Z nekaterimi dejavnimi pa smo kljub temu pripravili vrsto predlogov. Sodelovali smo na javnih posvetovanjih in na delavnicah MKO ter poslali tudi komentarje na osnutek PRP, objavljen 10. julija (http://www.program-podezelja.si/sl/). 

Z več našimi predlogi so soglašali tudi drugi strokovnjaki. Nekaj predlogov je bilo upoštevanih, nekateri pa na žalost (še) ne. Najbolj smo opozorili na naslednje:
>>Nabor prednostnih področij PRP je preobširen in brez jasnih prednostnih nalog.

>>Premalo je poudarka na ekološki pridelavi, čeprav prispeva k doseganju skoraj vseh ciljev PRP. Treba je natančno opredeliti, kako bo PRP zagotovil zadostno (obseg sredstev) in dovolj celovito (ustrezen nabor različnih ukrepov – zlasti prenos znanja, svetovanje) podporo razvoju sektorja ekološkega kmetijstva.

>>Pozdravili smo pristop dvotirnih naložb, saj prepoznava potencial malih kmetij za povečanje prehranske samooskrbe in za delovna mesta; vendar na tem mestu manjkajo prav posebne spodbude za usmerjanje v ekološko kmetijstvo. To je za mnoge male kmetije edina možnost, da povečajo pridelavo za trg ter prispevajo k večji nacionalni in lokalni samooskrbi s hrano. Obenem bi s tem bistveno povečali trajnost celotnega kmetijskega sektorja tudi glede varstva okolja in narave ter podnebnih sprememb. 

>>Velika pomanjkljivost je, da osnutek PRP ne upošteva trendov sprememb prehranskih navad prebivalstva v Sloveniji. Ti kažejo zmanjševanje porabe mesa ter povečevanje porabe zelenjave in tudi ekoloških živil.

>>Premalo je ukrepov za trajnostno gospodarjenje z vodo, zaradi česar smo predlagali konkretne ukrepe za to, pa tudi za nekatera druga področja.
Razprava o PRP bo potekala še nekaj časa in upamo, da bodo do njenega zaključka naši predlogi upoštevani. 
_______________________________________________________________
Smernice EFSA zdaj zahtevajo daljše študije GS živil
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je izdala smernice za dvoletne študije krmljenja živali za oceno tveganja dolgoročne toksičnosti GS živil. S tem je zadoščeno tudi rezultatom lanske študije GS koruze NK603 prof. Seralinija, ki jo je EFSA takoj po objavi sicer zelo kritizirala. EFSA namreč v smernicah priporoča nekatere metode, ki jih je uporabil Seralini. Te smernice bodo morali upoštevati vlagatelji zahtevkov za odobritev novih GSO; doslej je bila zadostna le 60-dnevna študija. To je namreč tudi zmaga kritične stroke in nevladnega sektorja, ki so EFSO dolga leta opozarjali na neustrezno obravnavo vlog za odobravanje novih GS za prehrano. Sicer pa se državam EU s prepovedjo GS koruze MON810 pridružuje tudi Italija.
_______________________________________________________________
Američani zahtevajo obveščenost o GSO
V ZDA se stopnjuje boj za zakonodajo na zvezni ravni, ki bi zahtevala označevanje GS živil. Zadnji dve leti so si za to prizadevali v več zveznih državah in okrožjih, deloma (pogojno) uspešno. V Kaliforniji je za-GSO lobi z več desetmilijonsko kampanjo tak zakon za las preprečil. Medtem si na Havajih prizadevajo, da bi dosegli javno objavo lokacij, kjer gojijo GSO, in količine porabljenih pesticidov. Američani se torej še zdaleč niso sprijaznili z GSO ali jih celo sprejeli, le pozno so se zavedli, kaj se jim dogaja.
_______________________________________________________________
Nova strategija Monsanta v EU
Monsanto je napovedal, da bo umaknil vse zahteve za odobritev novih GS rastlin za pridelavo v EU. Ohranili pa bodo vlogo za podaljšanje dovoljenja za pridelavo GS koruze MON810, ki je bila doslej edina dovoljena za gojenje v EU (že pred 10 leti). Multinacionalka bo okrepila svoja prizadevanja, da EU odobri uvoz GS proizvodov, ki jih pridelujejo, gojijo in se tržijo v ZDA in Južni Ameriki. Zraven tega nameravajo bistveno povečati vlaganja v pridelavo konvencionalnega (ne-GS) semena za evropski trg. To pomeni, da Monsanto ni obupal nad EU, le spremenil je strategijo. 

_______________________________________________________________
Kot piše nemški dnevni časopis Die Welt:
„Meso postaja živilo spodnjega sloja prebivalstva.“
Ugled mesne industrije pri nemških potrošnikih je uničen. Kdor dobro zasluži in je študiral, dandanes poje najmanj zrezkov in zarebrnic. Eden izmed vzrokov za odpoved mesu zgornjega sloja prebivalstva so škandali, povezani z mesom. Obstajajo zgodovinski obrati, ki se odvijajo, ne da bi jih javnost opazila. Prehranske navade zgornjega sloja prebivalstva se, na primer, ta trenutek spreminjajo v samih temeljih: v vseh obdobjih v zgodovini so ljudje jedli toliko več mesa, kolikor višji je bil njihov status na družbeni lestvici.

Zdaj se je ta trend obrnil. Po nacionalni prehranski študiji poraba mesa pada z višanjem izobrazbe in dohodka. Dobro situirani in diplomanti jedo najmanj mesa. Po drugi strani pa spodnji sloji prebivalstva pojedo največ zrezkov in klobas.

„Mesu grozi, da bo postalo izdelek spodnjih slojev prebivalstva,“ pravi Achim Spiller, profesor za marketing živil na Univerzi v Göttingenu.

Ali vas zanima, kako je v Sloveniji? Po podatkih Statističnega urada RS se poraba mesa že skoraj deset let giblje okrog 200.000 ton. To pomeni, da povprečen Slovenec vsako leto zaužije okrog 100 kg mesa. Ker vse več ljudi izstopa iz tega povprečja in se mesu izogibajo ali ga zaužijejo v minimalnih količinah, to pomeni, da ga drugi segment potrošnikov iz leta v leto zaužije več. Zanimivo je, da se je v obdobju od leta 2003 do leta 2012 poraba govejega mesa zmanjšala za 20 %, svinjine za 10 %, zato pa se je povečala poraba perutninskega mesa, in sicer za 30 %.

Ključne besede:
ekokmetijstvo, ekohrana, samooskrba, ITR, ekološka pridelava, male kmetije, gospodarjenje z vodo, GSO

 

Sorodni članki:

1,611328E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: