Skupaj razkrivamo

3.9.2013

Samooskrba – želja brez pokritja?
Besedilo: Sanja Lončar

Besedo samooskrba srečujemo že na vsakem koraku. Počasi se prebija tudi v uradne vladne dokumente, kot sta Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 „Zagotovimo si hrano za jutri“, ki je bila sprejeta v Državnem zboru RS dne 29. 3. 2011, ter Program razvoja podeželja RS 2014–2020.

Kje se trenutno nahajamo in v katero smer gremo, smo povprašali neposredno na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. 

Uradni podatki trendov naše samooskrbe med leti 2005 in 2012 so več kot zgovorni. Slovenija je samooskrbna zgolj na področju proizvodnje vina(!). Pogojno pa je samooskrbna še na področju mlečnih in mesnih izdelkov. In sicer pogojno, saj statistični izračun stopnje samooskrbe v živinorejski pridelavi ne vključuje vrednosti uvožene krme oziroma t. i. neto finalne pridelave, kot so nam razložili. 

Pridelamo zgolj tretjino potrebnih vrtnin
Najbolj kritično je, da proizvodnja vrtnin iz leta v leto upada. Tako smo od leta 2005 s 45 % padli na pokrivanje zgolj 34 % domačih potreb.
Zanimivo je, da tudi pridelava krompirja upada. Ta je nekoč pokrivala 74 % domačih potreb, leta 2012 pa le še 55 %. Sladkorja od leta 2007 sploh ne proizvajamo več in smo na tem področju v celoti odvisni od uvoza.

V dvajsetih letih samostojnosti smo uspeli izgubiti več kot 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč (kar pomeni 500 m2 kmetijske površine na prebivalca). Zazidali smo najbolj kakovostne obdelovalne površine in tako izgubili 131 m2 njiv in vrtov na prebivalca. V istem času smo izgubili še skoraj 5.000 hektarjev trajnih nasadov (25 m2 na prebivalca, kar lahko primerjamo s tem, da je vsak izmed nas ostal brez vsaj enega sadnega drevesa ali oljke, ki bi ga lahko prehranjevala).

Ko je Janševa vlada lansko leto po kratkem postopku in kljub protestom stroke, državnega zbora in nevladnih organizacij dodatno bistveno znižala nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, so se vrata pozidavam odprla še bolj na stežaj. Koliko obdelovalnih površin smo zgubili v tem letu, bo znano naslednje leto. Bolj pomembno vprašanje pa je, kaj lahko storimo, da takšen trend, ki iz leta v leto zgolj spodkopava našo samooskrbnost, ustavimo.

Ministrstvo pod vodstvom Dejana Židana si prizadeva čim prej pripraviti novo zakonodajo, ki bi, kot zatrjujejo, takšne trende ustavila in končno obrnila Sloveniji v prid.  V pripravi je novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo podlaga za čimprejšnjo določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ). Nov koncept določitve TVKZ temelji na sprejemu uredbe, ki bo določila kvoto oziroma površino TVKZ, ki jo bo morala zagotavljati posamezna lokalna skupnost.

V Programu razvoja podeželja RS 2014–2020 so kot ključne nacionalne usmeritve zapisali: 1. prenos znanja in inovacije, 2. dvig samooskrbe in prestrukturiranje v smeri povečanja ekonomske in okoljske učinkovitosti, 3. horizontalno in vertikalno povezovanje (spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig) in dvig kakovosti ter 4. ustvarjanje delovnih mest ob aktivaciji endogenih potencialov na podeželju. 
Dokument bodo predstavili na sejmu Agra.

1. Stopnja samooskrbe s kmetijskimi proizvodi (%); 2005–2012

Koledarsko leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

 

2012*

Žito (brez riža)

60,0

50,0

53,6

63,5

55,4

56,5

71,1

71,2

- pšenica, skupaj

48,0

44,0

46,6

55,1

47,9

49,3

54,9

65,6

- koruza

72,1

57,0

58,0

72,3

60,7

61,5

82,4

72,1

- ječmen

50,5

44,7

52,7

57,1

52,8

54,3

68,0

83,3

- rž

36,3

17,3

21,6

18,8

22,0

31,1

43,2

55,7

Krompir (svež in predelan, brez škroba)

74,1

59,8

70,4

57,4

62,8

63,0

62,9

55,1

Sladkor

48,5

59,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

0,0

Vrtnine (sveže in predelane)

44,9

38,6

33,7

36,2

37,5

30,1

36,7

34,0

Vino – tržno leto

95,5

91,3

105,1

96,8

100,2

96,3

101,4

0,0

Meso (skupaj z drobovino)

88,4

88,0

92,5

90,9

82,6

84,0

84,7

83,3

- goveje in telečje meso

93,4

101,4

101,2

103,0

98,0

105,8

109,7

111,3

- prašičje meso

69,5

69,6

73,6

70,2

54,8

52,3

49,5

46,2

- perutninsko meso

112,4

108,2

113,7

112,9

109,1

111,7

113,3

109,4

- meso drobnice

99,7

99,6

98,8

98,6

97,4

98,0

98,9

99,1

Mleko, skupaj (ekvivalent SS)

113,4

120,2

120,3

114,7

113,8

116,3

119,7

117,0

Mlečni izdelki – tržno leto

 

 

 

 

 

 

 

 

- sveže mleko

135,2

116,4

126,7

98,6

105,5

110,8

107,9

107,8

- fermentirani izdelki

101,1

97,3

92,3

92,1

82,8

79,5

83,9

85,3

- smetana

105,8

99,4

96,8

92,6

95,9

114,5

101,9

105,9

- sir in skuta

89,9

77,8

66,5

65,1

61,5

63,7

63,6

59,8

Vir: SURS, KIS; *začasen podatek

 

1991

2003

2008

2009

2010

2011

2011-1991

Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU)

561.294

509.709

492.424

 468.496

482.803

458.214

-103.080

Njive in vrtovi

195.117

172.753

180.303

175.189

170.149

168.744

-26.373

Trajni travniki in pašniki

334.329

308.348

285.973

267.304

285.713

262.603

-71.726

Trajni nasadi

31.848

28.608

26.148

26.003

26.941

26.867

-4.981


Ključne besede:
samooskrba, razvoj podeželja, vino, vrtnine, krompir, sladkor, kmetijske površine

 

Sorodni članki:

1,464844E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: