Skupaj razkrivamo

13.8.2013

Poletni napitki s ščepcem domišljije
Besedilo: Sabina Topolovec

Po dolgi zimi vsi hrepenimo po vsaj kančku pravega vročega poletja. Ko se to končno prikaže v vsej svoji veličini in temperature presežejo tudi petintrideset stopinj Celzija, je čas, da svojo notranjo klimatsko napravo naravnamo na poletje. Ker ta nima gumba prižgi–ugasni, se moramo tega lotiti nekoliko bolj pretanjeno. 

Ob tem je treba predvsem prisluhniti svojim fizioloških potrebam, ki jim izdelki iz poletnih prodajnih letakov nikakor ne ustrezajo. Kljub temu da se poleti raje družimo ob dobri hrani, meso z žara in ledeno mrzli napitki niso najbolj posrečena izbira. Namesto njih svojim prijateljem raje ponudimo osvežilne napitke, sveže solate, sezonsko sadje in zelenjavo ter vse skupaj obogatimo z izdatnim ščepcem svežih zelišč. Prav gotovo ni naključje, da se vsa ta hrana poleti dobesedno smehlja pred vrati. Večina izmed navedenih živil v telesu deluje podobno učinkovito, predvsem pa mnogo prijazneje od vsakršne klimatske naprave. Prijeten stranski učinek je izguba kakšnega kilograma, ne da bi ob tem morali stradati. To je seveda mogoče le takrat, ko se umaknemo iz hladilnic, v katere se poleti spremenijo sodobno opremljene pisarne in hotelski kompleksi, ter zaužijemo poletje v polni meri takšno, kakršno se nam ponuja. V takšnim naravnih pogojih, pa čeprav v najhladnejši senci, si le težko predstavljamo zaužiti kaj drugega kot nekaj lahkotno osvežujočega. 

Hrana lahko greje ali hladi 
Živila imajo zraven svoje kalorijske vrednosti, skrbno preštetih ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, vitaminov, mineralov in podobnega tudi dve pomembni lastnosti, o katerih veliko vesta predvsem tradicionalna kitajska medicina in ajurveda. V mnogih tradicionalnih kulturah tako pozimi dajejo prednost hrani, ki greje, in poleti takšni, ki hladi. Če ste ob tem pomislili na hladno hrano, ste prišli do napačnega sklepa. Skuhajte si vroč metin čaj in videli boste, o čem govorimo.

Greje nas beljakovinska hrana, predvsem rdeče meso, mastni siri, kava, čokolada, oreščki, ajda, rž, ostre začimbe, sol in podobno. Mastne sire raje nadomestimo z jogurti, s kislim mlekom in kefirjem, ki delujejo hladilno. Namesto prave si privoščimo žitno kavo, oreščke, ajdo in rž pa lahko nakalimo, saj tudi kalčki delujejo hladilno. Ostre začimbe nadomestimo s svežimi z vrta. V tem času ima mnogo domačih začimbnic izjemno hladilno delovanje. Kuhano hrano kar najmanj solimo, surova hrana pa soli skorajda ne potrebuje. Tudi cvrenje, pečenje in praženje poleti niso ustrezne kuharske tehnike, namesto njih hrano raje na hitro podušimo, težjo, kuhano ali pečeno hrano pa si raje privoščimo v dneh, ko vročina popusti.

Priprava poletne hrane je enostavna
Dobra novica priprave poletne hrane je tudi v tem, da ta običajno ne zahteva veliko časa. Zelenjavo in sadje le očistimo in pripravimo želeno jed. Zlasti preprosta je priprava različnih napitkov, ki telo prijetno ohladijo, odvisno od dodanih sestavin pa tudi krepko nasitijo. V zadnjem času so tudi pri nas zelo modni različni zmešančki, ki nas začarajo z okusi in okrepijo z močjo zelenolistne zelenjave, ki se v njih zelo spretno skrije. Zelenolistna zelenjava zraven svojih izjemnih zdravilnih lastnosti tudi odlično hladi. Tudi sladki mlečno-sadni ali še bolje žitno-sadni napitki so pravo razkošje za naše brbončice, učinek že tako hladno učinkujočega sezonskega sadja pa močno okrepimo z dodatkom svežih zelišč, predvsem mete, melise, citronke, sivke, vrtnice, limonske trave in podobno. Prav gotovo je v tem času najbolj primerna pijača voda, ki pa naj bo sobne temperature, saj hladne pijače ovirajo prebavne procese. Tudi to lahko obogatimo z vejico mete ali melise, ki v nekaj urah v vrčku vode, ki ga postavimo na sonce, pustita svojo čarobno aromo. Dodamo ji lahko tudi nekaj limoninega soka ali rezin ekološko pridelane limone, ki nas prijetno zbistri in osveži. Nekatere zelenjavne napitke lahko z dodatkom izbranih začimb spremenimo v presne juhe. Ker jih bomo pojedli s krožnika, bo vtis sitosti še večji, obenem pa nas bo žlica prisilila, da jih bomo zaužili počasneje. Za vse sveže stisnjene sokove ali zmešančke si je namreč treba vzeti čas in vsak požirek temeljito „prežvečiti“ že v ustih, če želimo od tovrstne hrane prejeti največ. Pa si oglejmo nekaj okusnih predlogov.

Sokovi za redčenje
Mnogo ljudi si že pripravlja zelo okusne sirupe iz bezga. Ali ste vedeli, da lahko podobne sirupe na podoben način ustvarimo tudi iz mete, melise, sivke ali celo vrtnice? V otroštvu smo vsi radi pili malinovec. Zakaj si ga tokrat ne bi pripravili nekoliko drugače, z vrtnicami? 

Seveda je ob tem treba uporabiti neškropljene vrtnice ali kupljeni ekološko pridelani vrtnični čaj. Gostom lahko ponudimo tudi razredčen sivkin sirup. Ker ima sivka zelo močen okus, je uporabimo zelo zmerno količino. Sirup bo še okusnejši, če mu bomo dodali nekaj limoninega soka in lupinice (obvezno bio pridelave) ter ščepec prave vanilije.

Mlečno-sadni napitki
Mleko v poletnem času pri mnogih dodatno ustvarja kislino, sluz ali cmok v grlu. Tudi s stališča hladilnega učinka je veliko bolj primerno poleti uživati fermentirane mlečne izdelke, kot so jogurt, kefir, kislo mleko ali sirotka, ki telo prijetno ohladijo. Najbolje jih je zaužiti le s ščepcem izbranega zelišča, saj jih v kombinaciji s sadjem kljub odličnemu okusu mnogo ljudi ne prenaša najbolje. 

Če mednje sodite tudi vi, si napitke raje priprave z izbranim mlekom iz žit ali oreščkov. Zlasti riževo mleko je že po naravi prijetno sladkega okusa, zato ga tudi ob dodatku jagodičevja ni treba dodatno sladkati. Riževo "mleko" ima še eno prednost: ker ne vsebuje beljakovin, ga dodajanje kislega sadja ne bo koaguliralo (ne bodo nastajale grudice), kot se lahko zgodi pri mleku ali pri sojinem napitku. Odlično se obnese tudi ovseno mleko, ki ob dodatku kardamoma postane prava poslastica. Če nimamo ovsenega napitka, lahko v mešalnik zraven riževega napitka dodamo tudi nekaj namočenih ovsenih kosmičev in chia semen ter tako dobimo zares izdaten obrok, ki nas zelo nasiti, čeprav ga spijemo. Pika na i takšnemu napitku je kanček hladno stiskanega olja, bogatega z omega 3 (orehovo, konopljino, laneno), in izdaten ščepec izbrane sveže začimbe. Takšen napitek bo obenem v telesu povečal kapacitete za sprejem sončnih žarkov. 

Pri izbiri takšnih napitkov je pomembno, da so ekološki in pripravljeni iz celih zrn (in ne moke!).

Poletni čaji
Čaje le redko kdo povezuje s poletjem, pa vendar imajo mnogi izmed njih prijetno hladilno delovanje. Prvak med njimi je meta, ki raste skoraj v vsakem vrtu. Pripravimo jo lahko samo ali pa jo dodamo v zeleni čaj. 

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj Arabci, tudi ko je najbolj vroče, pijejo vroč metin čaj? Za razliko od nas namreč dobro vedo, da bodo z njim ohladili telo od znotraj. Če bi spili mrzlo pijačo, bi dosegli ravno nasproten učinek, in bi dosegli, da telo ponovno vklopi grelce. Poskusite, in ugotovili boste, da je vroče poletje veliko lažje prenašati ob metinem čaju, kot ob kavi. Če potrebujemo poživilni učinek, potem meto dodajamo k zelenem čaju. 

Tudi citronkin čaj je izjemno okusen, z dodatkom zgoščenega jabolčnega soka pa pravi poletni hit za otroke. Melisin čaj ima še to prijetno lastnost, da nas ne le prijetno ohladi, temveč tudi umiri, kar je v današnjem času zelo dobrodejna lastnost teh skromnih čudežnih začimbnic. Iz vseh navedenih začimb lahko pripravimo tudi zelo okusne hladne izvlečke, jih dodamo v vse druge napitke, sladoled, med solato in podobno.

Presne juhe
Med zelenjavo po svojem hladilnem učinku prednjačijo kumare. Ker običajno zelo bogato rodijo in jih težko pojemo zgolj v solati, si lahko iz njih pripravimo tudi okusne presne juhe. 

Kumarična juha se odlično ujame (in je tudi lažje prebavljiva) z jogurtom in s koprom, da pa okus ne bo vedno enak, si jo lahko pripravimo tudi z drugimi svežimi začimbami. Poskusimo kumarično juho (ali sok) z lističi citronke ali mete ali s steblom zelene ali peteršiljem. Izjemno okusna je tudi presna paradižnikova juha, ki jo obogatimo z baziliko, s stebelno zeleno, s česnom in z nekaj oljčnega olja ali smetane. Za še prijetnejše občutje jo lahko le rahlo pogrejemo.

Začimbe namesto hladilnika
O začimbah smo veliko pisali v obeh „Ščepcih“, v katerih smo opisali neverjetne moči kar petdesetih različnih začimb. Če so v zimskem času predvsem cimet, klinčki, ingver, galgant, čili, kurkuma, poper, česen in podobno tisti, ki nas pogrejejo od znotraj, pa v poletnem času prednost dajemo začimbam, ki nas prijetno ohladijo. Večino teh smo predstavili v Ščepcu Védenja, tako tudi meliso, vrtnico, črno kumino, citronko, limonsko travo, žafran, kumin in krešo. Tem se po svojem prijetno hladilnem delovanju med drugim pridružujejo tudi meta, sivka, žajbelj in bazilika. Seveda pa to še zdaleč ni vse, kar navedene začimbe zmorejo. 

Ključne besede:
hrana, hlajenje, surova hrana, poletje, vročina, sokovi za redčenje, mleko, čaj, presna juha, začimbe

 

Sorodni članki:

3,027344E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: